Poleg različnih interpretacij ljubezni trčimo tudi ob težavo pomanjkljivosti slovenskega jezika. V slovenščini namreč ne poznamo enotne besede, s katero bi na zadovoljiv način označili ljubezen med moškim in žensko. Besedo ljubezen sicer razumemo kot čustvo, vendar ne le med moškim in žensko, pač pa tudi na drugih relacijah.
Vrste ljubezni
Ljubezen zato opisujemo opisno, z besednimi zvezami kot so: erotična ljubezen, prava ljubezen, partnerska ljubezen, polna ljubezen, heteroseksualna ljubezen. S tem jo ločujemo od materinske ljubezni, ljubezni med bratom in sestro, altruistične ljubezni, homoseksualne ljubezni itd. V slovenščini za številne prijetne občutke do drugega obstaja en sam izraz: ljubezen. Nujno je, da ga zato vedno znova, ob vsaki priložnosti, definiramo.
Interpretacija in pomanjkljivosti besede ‘ljubezen’
Mnogo ljudi meni, da je ljubezen prijetno čustvo do določene osebe. A vendar ima omejevanje ljubezni na čustvo ‘ljubiti’ in ‘biti ljubljen’ številne pomanjkljivosti.
Prva je ta, da čustvo ljubezni ni dovolj. Ljudje želijo, da jim nekdo, ki jih ljubi, to tudi pokaže. Ker je čustvo ljubezni tako subjektivno, smo ga ljudje določili s konkretnimi rituali in vedenjem.
Če bi bila ljubezen samo prijetno čustvo, bi bilo povsem dovolj, da bi ljubljeni osebi čustvo izpovedali. Hkrati bi se v družbi usedli daleč stran od nje, je ne prijeli za roko in je ne objeli na skupnem sprehodu. Če čustev ne bi podkrepili z dejanji, bi bila zveza kmalu v krizi.
Nezanesljivost čustev
Osebo ljubimo tudi kadar nas razjezi, užali ali razžalosti.
Druga pomanjkljivost je, da so čustva skrajno nezanesljiva. Ne čutijo se stalno in tudi čustvo ljubezni ni stalno prisotno. Nenehno čutenje ljubezni je zaljubljenost, ta pa je po svojem bistvu zelo različna od ljubezni.
Ko ljubimo, ko do nekoga čutimo čustvo ljubezni, si moramo to namreč zapomniti. Kasneje vemo, da to osebo ljubimo tudi, ko do te osebe ne čutimo čustva ljubezni, pač pa na primer jezo. Osebo torej ljubimo tudi kadar nas razjezi, užali ali razžalosti. To pomeni, da je ljubezen poleg čustva tudi odnos do nekoga – to daje naši ljubezni stabilnost in obstoj.
Tretja pomanjkljivost je, da lahko čutimo prijetna čustva tudi do ljudi, ki jih ne ljubimo. S tem si lahko vsako prijetno čustvo do nekoga napačno razlagamo kot ljubezen. Tako lahko gojimo prijetna čustva do prodajalke v trgovini, vendar pa to ne pomeni, da jo tudi ljubimo.
Prve ljubezni ne pozabiš nikoli
Nekateri menijo, da je ljubezen tudi določeno vedenje in dejanje. Pomanjkljivost te definicije je, da sploh ni pomembno, ali nas oseba ljubi ali ne, dokler se vede, kot da nas.
To je pogosta situacija v nekaterih zakonih, kjer motiv za poroko ni bila ljubezen in v katerih eden ali oba partnerja igrata ljubezen. V tem primeru je ljubezen pogojena z določenim vedenjem, ki jo (ali pa ne) podpira tudi ustrezno čustvovanje.
Zamisel, da je ljubezen dejanje, je zelo priročna pri kratkih avanturah in poletnih romancah. Zahteva namreč nekaj intenzivnega dvorjenja in malo resničnega čustvovanja.
Prava definicija ljubezni
Ko govorimo o trajni ljubezni, je edina prava definicija tista, ki razume ljubezen kot stabilno in trajno, torej kot ljubezenski odnos. Samo tako lahko ljubezen traja ne glede na to, ali oseba v določenem trenutku čuti ljubezen in ali se vede ljubezensko.
Če v vsakem trenutku vemo, da ljubimo in smo ljubljeni tudi takrat, ko trenutno tega ne čutimo ali takrat, ko za to ni ustreznega dejanja, s katerim bi se izražala in dokazovala ljubezen, smo dosegli stabilen in obstojen ljubezenski odnos.
Definiranje ljubezni kot ljubezenskega odnosa ustvarja prostor tudi za čustva in vedenje, ki se razlikujejo od čustva in vedenja ljubezni. Trenutki jeze in ravnodušnosti, ki se pojavljajo v ljubezenskem odnosu, tako niso negacija ljubezni in ne pripeljejo do dileme ali ljubezenski odnos obstaja.
