Najti življenjskega partnerja, ki nas bo ljubil, spoštoval, varoval in kateremu bomo vse to brezpogojno vračali, je vse prej kot lahka naloga. Kaj ima s tem zakon privlačnosti?
Ljudje smo družabna bitja. Večina si želi družinskega življenja, se postarati s partnerjem. Toda, kje življenjskega partnerja najti? Kako izbrati, da bo izbira prava? Vsak dan srečamo na stotine ljudi, imamo nešteto znancev in nekaj prijateljev. Kdo med vsemi je prava izbira za življenjskega partnerja?
Dve teoriji izbire življenjskega partnerja, ki ju navaja znanost
Znanost nam ponuja dve teoriji, po katerih posameznik izbira svojega sopotnika. Prva je evolucijska teorija, druga pa teorija družbenih vlog.
Evolucijska teorija temelji na vedenjskih, fizičnih in osebnostnih značilnostih, ki vplivajo na našo možnost preživetja in razmnoževanja. Če posplošimo, moški, ki bo znal poskrbeti za žensko, ji dal varnost, si želel družine, je bolj privlačen.
Koliko na zakon privlačnosti vpliva kultura?
Druga teorija temelji na vlogah, ki jih ženske in moški zasedajo v družbi – teorija družbenih vlog. Na primer, ženske privlačijo moški z denarjem in vplivnostjo. To izvira iz družbenega omejevanja žensk po pridobivanju moči in denarja. Če bi npr. večina vplivnih položajev (politika, službe, …) pripadala ženskam, bi bila moški status in bogastvo ženskam veliko manj pomembna, bolj pa bi bila pomembna lepota, mladost in vzdržljivost.
PREBERI TUDI: 5 trikov za sveže zaljubljene.
Spremembe v zadnjih 50. letih
Marsikje (predvsem v zahodnih državah) je vse težje vzdrževati lagodno življenje z eno plačo. V teh družbah ženske, tako kot moški, delajo in služijo svoj prihodek. Posledica tega je, da tako ženske, kot moški v teh družbah dajejo večji poudarek ekonomskemu in socialnemu statusu. Manj pomemben kriterij pri izbiri življenjskega partnerja so hišna opravila, kuhanje, čiščenje ipd. Spremembe kažejo na to, da kultura vpliva na lastnosti, ki se nam zdijo privlačne.
Kako deluje zakon privlačnosti
Izpostavljenost in poznavanje / druženje: Več kot se z nekom družimo, večja je verjetnost, da nam postane všeč oziroma se vanj zaljubimo. To tezo potrjuje dejstvo, da marsikatera romanca vzcveti v šoli, na faksu ali v službi. Vsakodnevni stik namreč neznance spremeni v prijatelje.
Fizična privlačnost: Telesna lepota je pomembna življenjska prednost. Spomnimo se na živali, kakšne ‘trike’ uporabljajo v času parjenja. Razkazujejo svoje košato, pisano perje, nekatere plešejo paritveni ples, … Vendar pa na drugi strani fizična privlačnost upošteva zakone trga. Največkrat kupci ne dobijo tistega kar želijo, ampak tisto, kar si lahko privoščijo. Iz tega sledi, da nekdo, ki je povprečnega videza konča z nekom, ki je povprečnega videza.
Osebnost in značaj: Raziskave so potrdile, da obstajata dve bistveni vrlini, in sicer: usposobljenost in toplina. Ljudje, ki imajo oboje – inteligenco in socialno usposobljenost, veljajo za bolj privlačne.
Bližina: Večina bo izbrala življenjskega partnerja, ki živi v naši bližini. Le redkokdo bo vztrajal v razmerju z nekom, ki živi na drugi strani oceana.
Nasvet za dobro ljubezen: Ne ljubi tistih od daleč. Vzemi si enega od bližnjih. Tako, kot bo razumna hiša vzela lokalne kamne za svojo gradnjo.
~ Yehuda Amichai
Podobnost: To je nedvomno najpomembnejše, ko se odločamo, kdo bo naš življenjski partner. Z nekom, ki delimo več podobnosti (izkušnje, lastnosti, prepričanja, vrednote) bomo lažje shajali.
Kako izbiramo življenjskega partnerja?
Pred nekaj leti so raziskovalci identificirali štiri glavne komponente, na katerih temelji proces odločanja. Vsaka od štirih komponent pa v nas sproži odločanje o tem, kaj nam je pomembneje.
Ljubezen vs Status: Je ljubezen dovolj močna, da lahko zanemarimo ekonomski status ali žrtvujemo varnost. Na drugi strani, če je status potencialnega partnerja zelo visok, ali lahko naredimo kompromis glede intenzivnosti naših čustev?
Zanesljivost & stabilnost vs Videz & zdravje: Imamo raje fizično zelo privlačnega partnerja ali je pomembnejša stabilnost in zanesljivost?
Inteligenca vs želja po družini & domu: Nam več pomenijo izobrazba, kariera in inteligenca partnerja, ali smo vse to pripravljeni podrediti naravnanosti k temu, da ustvarimo družino?
Družabnost vs Religija: Je pomembneje imeti partnerja, ki je družaben, ali partnerja, ki je iste vere? Kaj prevlada?
Zanimivo je, da je pri prvih treh komponentah zaznati razlike pri odločanju glede na spol. Ženske v splošnem dajo večji pomen socialno-ekonomskemu statusu kot romantični vezi, hkrati imajo raje čustveno stabilnost, kot privlačen videz in nenazadnje dajejo prednost inteligenci pred željo po otrocih. Moški na drugi strani poudarjajo vrednost zunanje lepote, mladosti in telesnega zdravja ter željo po otrocih.
Preberi članek: Katera je najboljša starostna razlika za dolgotrajno zvezo?
Kako torej iz skupine primernih kandidatov izbrati le enega – pravega?
O zmagovalcu – končnem izboru za življenjskega partnerja med vsemi kandidati še vedno odloča subjektiven notranji proces. Proces končne izbire pa ne sledi nujno začetni izbiri kandidatov, ki sodijo v ožji nabor primernih kandidatov za življenjskega partnerja.
Če bi v fazi ‘končnega izbora’ veljal enak zakon, bi lahko predvidevali, da bo iz skupine precej podobnih kandidatov izbran tisti, ki nam je najbolj podoben. Toda ugotovitve iz različnih raziskav to domnevo zavračajo. Izkazalo se je, da iz skupine kandidatov ne izberemo tistega, ki nam je najbolj všeč.
Med vsemi potencialnimi kandidati izberemo s srcem in ne z razumom. Proces takšne izbire pa je še vedno nejasen, muhat in ni nujno podrejen racionalni izbiri, evoluciji, kulturnim pritiskom ali celo naši zavestni volji.
Za konec še misel, ki jo je zapisal filozof Blaise Pascal: Srce ima razloge, ki jih razum ne razume.
