Je res, da povprečne ženske ne zanimajo nikogar? Stereotipi in razmišljanje posameznikov mnogokrat povsem iznakazijo resnično podobo ženske.
Spodnje vrstice beri z nekaj rezerve, saj nikakor ne spadajo vse v isti koš!
Biti ženska je v našem času naporno opravilo. Pustimo ob strani rojevanje otrok in menstrualne bolečine, s katerimi nas je (baje) kaznoval sam bog, pa pomislimo na celo paleto ostalih pričakovanj, s katerimi nas družba sooča – dandanes mora biti ženska lepa, pametna, izobražena, iznajdljiva. Dobra mama, super žena, seks simbol. Ljubimka, prijateljica, sopotnica, organizatorka, kuharica … Povprečne ženske pač ne zanimajo nikogar. Pa je to res?
Vsake oči imajo svojega ‘malarja’
No, tako sem vsaj verjela, dokler nisem začela malo bolj redno spremljati televizije. Pa interneta. In brati razno raznih revij. Vsi našteti mediji so polni žensk. A kakšnih? Če se mene vpraša – so to ženske, ki so nadvse različne. Nobena v resnici ni popolna, a vsak na svoj način lepa in privlačna.
Nekatere so izjemno lepe, a ne ločijo etike od etikete, spet druge malo bolj pametne, a svoj intelekt skrivajo za razvlečenimi puloverji in mastnimi lasmi.
Izstopanje
Osebno me najbolj fascinirajo – histerične ženske. To so relativno lepe ženske (lepota je pač relativen pojem), ki se zanašajo – edinole na svoj videz. Prepozna se jih po vedno sveži barvi las, urejenih nohtih in globokih dekoltejih. Neusklajene barve ali kakršnokoli pretiravanje v obliki prekratkih oblačil, dišav ali ličil, vas lahko zgolj potrdi v veri, da je pred vami – hm, afna.
Običajno se ponašajo tudi z nenormalno visokim in piskajočim glasom, celo paleto medmetov (besedni zaklad je nekoliko bolj omejen) in neverjetno čustveno odzivnostjo. Prerekanja, podtikanja, vreščanja in praskanja so dnevno na urniku. Prototipe teh žensk lahko spremljamo v različnih resničnostnih šovih in podobno.
Uspeh in kariera
Zelo zanimive se mi zdijo tudi karieristke. Ženske, ki jim je več do hlačnega kostima in polikanih las, kot pa do kave s prijateljem, normalnega klepeta ali, bog ne daj, kakršnekoli oblike družabnega življenja.
Take gospe in gospodične napolnjujejo zadnje kotičke fitnes in masažnih studiev, manikur, pedikur in solarijev. Vstajajo dve uri pred normalnimi smrtnicami – samo zato, da pred službo skočijo še k frizerju. Ob šestih zvečer utrujene padajo v postelje. Vsaj eno gospodično karierističnega tipa boste zagotovo našli v vsaki ameriški nadaljevanki, ki se dogaja v pisarni.
Šport je življenje
V tesnem sorodu s karieristkami so športnice, ki pa se od karieristk razlikujejo predvsem v nekoliko bolj razvitem socialnem čutu. Večina športov (tudi individualnih) pač zahteva druženje, bodisi s trenerji bodisi s soigralci, to pa pomeni nekoliko več komunikacije in prilagajanja. So pa športnice močno nagnjene k pretiravanju – tako v športu kot kje drugje, recimo postelji, kuhinji in kopalnici. Na žalost pretiravajo v čudni smeri – seksati je potrebno čim manj, prav tako kuhati in jesti, umivanje in drgnjenje pa je obvezno za preživetje.
Ženska in pika!
Posebna kategorija žensk so tudi ‘feministke’, ženske, ki jih je že davno povozil voz časa, a se še vedno obnašajo, kot da se jim na svetu godi krivica, ker se niso rodile kot moški. Vse po vrsti to možnost (da si v resnici želijo biti moški) vneto in ogorčeno zavračajo, a vseeno – nosijo kravate in moške spodnje hlače, se oblačijo v črno in si ne depilirajo nog. Najdemo jih v različnih oblikah – od nogometašic do intelektualk, od pesnic do prodajalk v lokalnem supermarketu.
Feministk ne gre zamenjevati z ženskami, ki imajo rade – ženske. Čeprav dopuščamo možnost, da iz zagrenjene feministke zrase kaka zagrenjena homoseksualka, je večina teh pač ugotovila, da jim je ljubši – odnos z žensko. Hvala bogu, moški so na trenutke prav neprijetni. Gospe, ki so jim všeč gospe, nam televizije vneto prikazujejo v nekoliko bolj poznih večernih urah, to so ure, ob katerih naslednji tip ženske – mati, že spi.
Moje poslanstvo je biti mati
Ne govorimo seveda kar o vseh materah, ampak onih, ki se jim zdi materinstvo edino življenjsko poslanstvo, katerega nujna sestavina je tudi najti in omrežiti primernega moškega (beri: moškega, ki mu je poroka sveta in ki ga ne motijo povešene prsi in neobrite noge). Take ženske hodijo v službo le, če je to nujno za preživetje družine, družijo se zgolj in le s sebi podobnimi, glavna tema pogovorov pa je objokovanje usode. Edina oblika zabave za nesrečne matere so slavnostna družinska kosila, nedeljski izleti (seveda ne vsako nedeljo) in enkrat letno – družinske počitnice, ki spravijo ob živce vsakega normalnega potomca. Televizija nam tovrstne ženske ponuja v obliki humorističnih nanizank, običajno starejšega letnika izdelave.
Super ženska
Poznamo tudi super ženske. To so neverjetno sposobne ženske – lepe, fizično močne in za piko na i – še blazno razgledane. Poznamo jih iz raznih nanizank in nadaljevank, kjer rešujejo svet in kot po tekočem traku pobijajo neverjetno močne nasprotnike. Skoraj zagotovo pa imajo nekje v družini zlobnega ali bolnega starša, v preteklosti so doživele hudo travmo in niti pod razno jim ne uspe vzpostaviti normalnega odnosa z moškim. Ti se jih pač bojijo.
Lahko smo lepe, a ne pametne, lahko smo matere, a potem ne moremo imeti dobre službe, lahko se pretepamo, ampak potem – ostanemo samske. Hja. Bolje je torej najti neko sredino.
Kaj je popolnost? Ženska, ki ima nekaj talentov, da nekaj nase in hkrati razmišlja s svojo glavo. Ženska, ki je mama, ima službo, prijatelje in partnerja je nekaj, kar naj bi, po mojem vsaj, bila ali si želela biti vsaka ženska. Morda se sliši, da je taka ženska povprečna in nikjer ne izstopa ampak v resnici je tale opis, opis skoraj popolne ženske.
Ženske smo sposobne. In talentirane. Le včasih na to pozabimo!
