Se veliko pogovarjata, a med vajinimi pogovori hitro pride do prepira? To ni nujno znak, da nista prava drug za drugega, ampak lahko gre le za to, da sporočilo ni bilo posredovano na “pravi” način.
“Jaz te razumem … ti me ne razumeš!”
Že v samem stavku je skrito svoje protislovje. Zakaj? Če izhajaš iz stališča, da sam/a razumeš sogovornika, a on ne razume tebe, zavzameš stališče, da je tvoj “prav” edini sprejemljiv.
Kadar nekoga razumeš, razumeš njegovo zaznavanje določene stvari. Če je nekaj predmet nasprotnega razumevanja in predmet pogovora med dvema osebama, pomeni razkorak med sporočilom, kot ga dojema ena in druga oseba.
Večkrat se dogaja, da s svojimi besedami pri drugi osebi doživimo drugačno reakcijo, kot smo jo pričakovali. Druga oseba je te besede razumela ali zaznala drugače, kot je bil naš namen.
Avtor sporočila ni pošiljatelj, ampak prejemnik.
Zato se moraš zavedati, da nisi ti tisti/a, ki je avtor sporočila, ampak oseba, ki je to sporočilo sprejela. Takrat, ko v pogovoru v resnici razumeš, pomeni, da razlika med izražanjem vsebine sporočila in sprejemanjem vsebine sporočila izgine.
Če se si znotraj komunikacije ti tisti/a, ki ima jasno sliko predmeta pogovora, medtem ko se drugi osebi ne “sanja”, o čem govorimo, stojiš zelo daleč stran od poenotenenja vsebine sporočila med tabo in drugo osebo.
Problem je torej v tebi. Lahko gre za čisto preprosto vsiljevanje svoje resnice sogovorniku. Pri tem ne upoštevaš, da vse, kar zaznavaš iz zunanjega sveta in sprejemaš v svoj svet, predstavlja izključno samo tvojo osebno resnico.
Kdaj je pogovor med partnerjema uspešen?
Če govorimo o pogovorih med partnerjema, kjer gre za usklajevanje nasprotnih mnenj oziroma za problem, ki ga poskušata partnerja rešiti s pogovorom, smo že pri razlogu za pogovor rešili problem.
Če se namreč želimo o določenem problemu pogovoriti skupaj s partnerjem, smo usmerjeni k rešitvi tega problema skupaj s partnerjem. Tukaj gre za ugotovitev: “Imava problem” (ne “imaš problem”), “dajva ga skupaj rešit” (ne “rešil ti ga bom”, ne “reši mi ga”).
Ko partnerja vesta, da se želita pogovoriti o problemu in ga skupaj rešiti, se morata v pogovoru obnašati zrelo.
To pomeni, da odkrito povesta vsak svoje mnenje in sta hkrati odprta za mnenje partnerja. Partnerju moraš dati enako možnost, da sam predstavi svoje mnenje. Rešitve namreč ne bosta dosegla, če bosta samo navidezno poslušala drug drugega in hkrati dalje vztrajala vsak na svojem stališču.
V pogovoru se je treba obnašati zrelo in sklepati kompromise – le tako bosta lahko skupaj rešila problem.
Pa smo spet pri najpomembnejši stvari reševanja konfliktov v partnerski zvezi: kompromisi. Najmanj, kar predstavlja rešitev, je kompromis med vama. Saj poznaš tisto staro “vsak nekoliko popusti”. Če imata oba občutek, da sta pridobila s pogovorom, potem sta dosegla celo več kot kompromis.
Zakaj pride do prepira?
Eden izmed vzrokov neuspešnih pogovorov med partnerjema je nepoznavanje osnovnih pravil pogovora med dvema osebama. Vsak partner mora imeti svobodo izbire, da izrazi v pogovoru svoje stališče. Gre za zadovoljitev ene izmed osnovnih potreb človeka, potrebe po svobodi.
Če v odnosu zadovoljuješ to potrebo na odgovoren način do sebe in do partnerja, pomeni, da imaš možnost povedati, kar želiš in takrat, ko želiš.
Kar pa je težko, če eden izmed partnerjev zadovoljuje svojo potrebo po moči na neustrezen način. Takšen partner je neobčutljiv za potrebe svojega partnerja in z agresivnostjo, kritiziranjem, zasmehovanjem in dominiranjem v razgovoru partnerju odvzema pravico do svobodnega izražanja mnenja.
Vajin pogovor ne bo uspešen, če bosta kritizirala značaj drug od drugega. Besede “kako si lahko tako neumna”, “čisto brez čustev si”, “nisem še videla take lenobe” in podobno, ne bodo vodile v rešitev.
S temi besedami prizadeneš človeka, saj kritiziraš njega osebno, njegov značaj, in ne njegovega vedenja, ki te moti ali se z njim ne strinjaš. Tako bosta še hitreje prišla do prepira, zato se temu izogibajta.
V pogovoru izhajaj iz sebe in svojih občutkov. Najbolje, da poveš, kako se počutiš ob ravnanju partnerja.
Prepir ni sam po sebi napačen, ampak mora biti konstruktiven. Če ugotoviš, da si v določenem trenutku preveč čustveno nestabilen/a, počakajta s pogovorom. Saj ne bosta ničesar rešila, če bosta oba jezna.
Nadaljevanja članka: Se s partnerjem samo prepirata 2. del.
