Ja, spet en praznik za trgovce. Ne samo za trgovce. Tudi za vse, ki pripravljajo Valentinove koncerte.
Valentinovo, od kod si se vzelo?
Kaj pa je tebe treba bilo, valentinovo pocukrano?! Ja, saj res! Od kod valentinovo? Nekaj deset let nazaj ga pri nas skoraj ni bilo, vsaj ne na takšen način, kot obstaja danes. To še ne pomeni, da valentinovega pri nas ni bilo. Sveti Valentin, prvi spomladanski svetnik, bi naj prinesel ključ do korenin. Po starem kmečkem koledarju se tega dne začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Valentinovo, kot dan zaljubljencev, se praznuje šele v sodobnem času. Valentinova srca so prišla k nam iz Nizozemske, skupaj s samo zamislijo o prazniku, kot nam ga predstavljajo danes.
Sami smo bolj poznali Gregórjevo, praznik, povezan z zaljubljenci. Na ta dan, 12.marca, se po ljudskem izročilu ptički ženijo. Gregórjevo se imenuje po svetniku Gregorju Velikem, znanem kot prinašalcu luči.
Če se ptički ženijo, je ljubezen v zraku, kajne? A ptički se ženijo tudi na vincencijevo, 22. januarja. In seveda se ptički ženijo tudi na valentinovo, 14. februarja. Če žvrgolijo in grulijo ptički, zakaj ne bi še ljudje? Četudi ni ljubezni v zraku, ki ga dihamo, je pa pomlad. Bližajoča se pomlad.
Od kod izvira valentinovo?
A še vedno se nismo dotaknili glavnega vprašanja. Od kod valentinovo? Zakaj »valentinovo«? Valentinovo ali praznik svetega Valentina. Ne vemo, če ima res kakšno povezavo s svetim Valentinom oziroma, če jo ima, s katerim svetim Valentinom, saj so bili do danes razglašeni trije sveti Valentini. Vsi povezani s 14.februarjem. A ni največji problem v tem, kateri sveti Valentin.
Problem je, ker ni nobenega zgodovinskega dokaza, ki bi povezal svetnika Valentina z vsebino valentinovega. Ljubezen, izražanje ljubezni med zaljubljenci.
Je »pravi« sveti Valentin, ki je v svojih naukih krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo? Uh, bogokletno! Obstoječe svete zakramente je razširil še s posebnim zakramentom, imenovanim poročna soba. Je potrebno kakšno pojasnilo? Menim, da ne.. Drugi sveti Valentin se je v ječi zaljubil v slepo hčer svojega ječarja. Pisal ji je pesmi in ji s svojimi prošnjami vrnil vid. Na večer pred mučenjem bi ji naj predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«. Zlata legenda. Vsaj za Američane, ki so navdušeni nad njo. Prav gotovo nosi »zlate cekine«. Od tod naj bi izhajala navada pošiljanja verzov in pisem za Valentinovo. Industrija v malem.
Ena izmed pripovedi o svetem Valentinu, čeprav njegove življenjske zgodbe zares ne poznamo, govori o tem, da bi naj sveti Valentin poročal mlade Rimljane, vojake. Nič takšnega! Seveda ne, razen če oblast in vojaški poveljniki menijo, da poroka (in seveda ženske) za vojake niso dobre. Preveč mislijo (in pogrešajo) na svoje drage.
Od kod torej valentinovo? Če ni zadaj svetnik, je morda kdo drug? Ali kaj drugega?
Kdo sploh je Valentin? Morda samo … gizdalin, nekoliko »žlehten« ljubljenec žensk.
Takrat, ko so Francozi (no, Normani takrat; danes govorimo samo o Francozih, ki so del Normanov) osvajali sedanjo Britansko otočje, so tisti Anglosasi (takratni prebivalci Anglije), ki so prišli pod normansko oblast, zamenjali črke. »G« je postal »V«, »galantin« »valantin« in kasneje »valentin«. Be my Valentin (bodi moj Valentin) pomeni bodi moj »galantin« (gizdalinček, ljubljenec). Kakorkoli hočemo priti do dna vprašanju »od kod Valentin?«, lahko samo ugotovimo, da zares ne vemo. Pa saj ne vemo za veliko stvari, od kod so se pravzaprav vzele, kajne? In zakaj bi morali vedeti?
Je valentinovo romantično, ali samo pocukrano?
Valentinovo in romantična ljubezen sta skoraj eno in isto. Za nekatere ljudi. Sama ne vidim nič romantičnega v tem, kar smo ugotovili do sedaj. A saj tudi pojem romantična ljubezen ni na svetu od Adama in Eve dalje. Čeprav bi nekateri radi verjeli, da je temu tako. Romantična ljubezen kot pojem, ki pomeni čisto posebno vrsto ljubezni, se pojavi šele v 14.stoletju v Angliji in Franciji. Takrat se pojavi tudi valentinovo, zavito v roza in s pridihom romantičnosti. Takrat se poveže tudi samo Valentinovo z obdobjem, ko se ptički ženijo.
Romantični pridih valentinovemu je dodal tudi »romantično obdarovanje«.
V Angliji so si v 17. stoletju poklanjali zelo dragocena darila. Nobeno presenečenje ni bilo, če je bil vmes tudi diamantni prstan. Seveda tisti, ki se niso vsak dan borili za golo preživetje. Ostali verjetno sploh niso vedeli, da obstaja valentinovo. So bili ali niso bili zaljubljeni?
Čustva prav gotovo niso dosegla tolikšnega evolucijskega razmaha v zadnjih nekaj »sto letih«. Verjetno so bila takšna, kot so danes. Torej je bila zaljubljenost in je bila ljubezen, ne glede na cekine v žepu. A verjetno si tisti z nekoliko manj cekini niso smeli privoščiti takšnega razkošja, da bi ves dan vzdihovali od sreče ali nesreče zaradi ljubezni (ja, ljubezen je lahko tudi neuslišana, kajne?).
V 18. stoletju so darila nadomestile voščilnice s čipkastimi robovi in z motivi srčkov, prtičkov, vrtnic, golobov in drugih »ljubkih« reči, v glavnem simbolov, povezanih z ljubeznijo. Papir so pogosto odišavili, nanj pa pripisali ljubezenske verze. Voščilnice, kjer so si ljudje, ki se imajo radi, ali tudi tisti, ki so imeli nekoga radi, a ta za njihovo ljubezen ni vedel, izpovedovali ljubezen.
Tudi danes je tako, da so vsi simboli ljubezni »zaščitni« znak valentinovega. Pri tem ni pomembno ali gre za voščilnice ali čokoladne bonbone v škatli v obliki srca ali medvedka, ki drži v rokah veliko, rdeče srce.
Ja, najbolj pogosto je uporabljeno ravno srce. Kadar se zaljubimo, je za nas pomembno srce (simbolizira čustva), saj se ravnamo po svojih občutkih. Srce je tisto, ki šteje. Le zakaj na valentinovo to tolikokrat pravzaprav pozabimo?
Kateri so še tipični valentinovi simboli? Kupid (v grščini poželjenje), majhen debel angelček ljubezni, s svojimi puščicami. Če ne strelja z njimi, ima morda zavezane oči. Ja, ljubezen je velikokrat slepa. Tisti, ki ga Kupid zadene s svojo puščico, se zaljubi v trenutku v prvo osebo, ki jo zagleda. Grozljivo! Rdeča vrtnica naj bi bila najboljša izbira moškega, kadar želi osvojiti ljubezen ženske. Golobi, ki veljajo za simbol miline in brezpogojne ljubezni. No, danes se pojavljajo še »modernejši« simboli. Ali bolj seksi. Živo rdeče ustnice v obliki srčka, kakšna zapeljiva damica v rdečih bikinkah, visoke petke, ki nakazujejo pot po dolgih, dolgih nogah v deželo ….. ah, pustimo to. Karkoli je, je zavito v rdeče, roza, plišasto, pocukrano in kičasto. Seveda čisto osebno mišljenje. Vsiljena in izumetničena romantika. Uh, romantika, če je romantika, mora vzbuditi tiste metuljčke v trebuhu, tiste iskrice v očeh… ne vem, morda zame več ne delujejo vsi ti simboli Valentinovega. A lahko poskusite. Morda ste še dovzetni.
KOMERCIALIZACIJA ALI IGRANJE
Seveda valentinovo ni izjema. Nemogoče, ko ima takšno »trdno« podlago, kot je ljubezen. Govorim o komercializaciji praznikov. Najbolj uspešna je komercializacija tistih praznikov, ki so povezani s čustvi ljudi. Tu smo vsi nekako »šibki«, dovzetni. Je kaj čudnega, da je valentinovo takoj za Božičem po izkupičku trgovcev? Vsak dan, ki bi lahko bil praznik, je dobrodošel predvsem trgovcem. Ti izkoristijo občutljivost ljudi za čustva, doživljanja praznikov. Tako je pri valentinovem ljubezen. Je lahko kaj močnejšega, kot igrati na karto »ljubezni«? Podarite svoji dragi nekaj in ji tako izrazite ljubezen. Ali dragemu.
A predvsem smo ženske ciljna skupina.
Ker ženske vedno bolj povezujemo izražanje ljubezni z dajanjem. Na žalost. Kdo lahko »predpiše« moje ravnanje, moje izkazovanje ljubezni? Nihče. Tako kot je ljubezen preveč intimna in individualna, je intimno in individualno njeno izražanje. Cvet, ki ga podari ženski moški na neki čisto navaden dan, je neprimerno večji izraz ljubezni, kot na brzino kupljen šopek cvetja, ob katerega se skoraj »spotakne« na poti iz službe na Valetinovo. To je samo »čredni nagon«.
Še nekaj. Velikokrat se pričakuje darovanje moških ženskam. In ne tolikokrat obratno. Le zakaj? Ja, zgodovina je nedvomno na strani žensk, kar se tiče obdarovanja. Moški so že vedeli, zakaj morajo darovati (in seveda, kaj je primerno darovanje za določen namen), in ženske, zakaj si pustijo osvajati na takšen način. Ja, darila so bila osvajanje in so imela svojo »težo«. Tudi danes so v ospredju trgovcev spet »prava« darila. Ne več samo cvetje in sladkarije, ampak draga darila. Tako daleč smo šli.
»Izrazite pravo ljubezen.«
S cvetjem več ne moreš pokazati »dovolj« velike ljubezni! Ne, če jo moram izkazovati s katerokoli stvarjo, potem že ni vredna ljubezni same. Ja, predvsem je za vsem denar.
Kaj sledi temu? Še več, še dražje… Kje so meje? Verjetno v naših denarnicah, a bi morale biti v naših glavah in srcih.
ZAKAJ MOŠKI SOVRAŽIJO VALENTINOVO?
Film je imel takšen naslov. Verjetno ga ima resnično življenje tudi. Večkrat. Pri marsikaterem moškem.
Moški se ne počutijo dobro, ne znajdejo se v vsej teh poplavi pocukranosti, kiča. Velikokrat čutijo »praznik« kot obliko čustvenega izsiljevanja.
Se kar strinjam z njimi. Nič ni narobe, če praznujemo ljubezen, našo zvezo. A zakaj nam nekdo od zunaj vsiljuje, kdaj in kako?! Vsak izbira svoje načine praznovanja ljubezni. Zakaj 14.februar? Vsak dan je lahko dan zaljubljencev ali tistih, ki se imajo radi. Zakaj moške, ki po naravi in v svojem bistvu niso romantični, prisiliti, da se pretvarjajo, da so popolnoma neiskreni? V nekih drugih okoliščinah pa jim očitati neiskrenost?!
Moški ne izražajo ljubezni na takšen način. V svoji osnovi so drugačni. 85% vseh voščilnic podarjajo ženske. Kaj vam to pove?
Velikokrat moški svojo ljubezen izražajo na način, ki ga ženske ne cenimo, ne opazimo ali za nas to sploh ni izražanje ljubezni. Za moške je največkrat zadosten dokaz ljubezni že samo dejstvo, da so z žensko, kar pomeni, da jo imajo radi. Ne razumejo, kaj bi ženske pravzaprav rade. Moški na ogromno načinov kažejo svojo ljubezen in naklonjenost. Če smo bolj pozorne, lahko to hitro ugotovimo. Še nekaj. Če že valentinovo, potem imajo moški enako pravico do pričakovanja. Seveda svojega. Saj poznate svojega moškega. Ženske občutimo moške in njihova čustva večkrat boljše, kot jih občutijo moški ali se jih zavedajo moški sami.
Valentinovo. Če ne pričakujemo nič, je vse, kar dobimo, več, kot smo pričakovale! Tako je s tem. Pričakovanja povprečnih žensk, zrelih, odraslih žensk, niso takšna, kot jih slikajo. Povprečna ženska ne pričakuje tega, kar se danes »prodaja« kot zaželeno obnašanje ob valentinovem. Predvsem so v »igri« mlada dekleta.
Valentinovo. Dajmo mu sami drugačno vsebino.
Predvsem in najprej ženske. Ker smo ženske protagonistke tega »romantičnega« valentinovega. Toliko več smo vredne, ljubezen je vredna dosti več, kot takšna poceni, pocukrana romantika, ki nima zares povezave z ljubeznijo, predvsem, če je zadaj denar.
Pustimo moškemu, da nam izrazi ljubezen na način, ki mu je domač, takšen, kot je, ki odraža njega in ne naša pričakovanja njegovega obnašanja.
Čutim, da bomo prijetno presenečene.
Razvajajmo se na druge načine. Imejmo se radi, smejno se, posvetimo čas drug drugemu. Toliko je načinov. Takšnih, kot si jih želimo sami.
Zakaj bi nam nekdo, ki nima veze z nami, dirigiral, kako bomo praznovali ljubezen? Zakaj?
Z Valentinovim kot praznikom ni seveda nič »narobe«. Narobe je, če se ga uporablja izven vsebine ali namena (vse v interesu večjega komercialnega učinka). Narobe je, če je poudarek samo še na darovanju. Ljubezen je darilo že sama po sebi. Ne mislite tako?
