Se lahko privlačnost razvije šele na drugem zmenku? Vsekakor, saj prijetno poznanstvo ne potrebuje vedno takojšnje iskrice.
Nekateri ljudje potrebujejo več časa, da se sprostijo in pokažejo svojo pravo osebnost, zato prvi vtis ni nujno najbolj zanesljiv pokazatelj medsebojnega ujemanja. Pri spletnem spoznavanju se pogosto pričakuje, da bo že prvo srečanje razkrilo, ali med dvema obstaja kemija.
Toda privlačnost se ne razvija pri vseh enako hitro. Včasih je dovolj nekaj dodatnega časa, drugič pa je že po prvem srečanju jasno, da skupne prihodnosti verjetno ne bo. Kako torej prepoznati razliko?
Prvi zmenek ni vedno najboljša predstavitev človeka
Prvo srečanje z nekom, ki je bil do nedavnega znan le prek sporočil in fotografij, lahko spremlja precejšnja trema. Nekateri postanejo bolj zadržani, drugi govorijo več kot običajno, tretji pa potrebujejo kar nekaj časa, preden se sprostijo. Zato se lahko zgodi, da prijetna, zabavna in zanimiva oseba na prvem zmenku deluje nekoliko dolgočasno ali negotovo, čeprav je v vsakdanjem življenju povsem drugačna.
Veliko je odvisno tudi od okoliščin. Hrupen lokal, naporen delovni dan, slabo razpoloženje ali nerodna tišina na začetku lahko pokvarijo sicer obetavno srečanje. Če je bil pogovor kljub temu prijeten in ni bilo večjih neprijetnosti, je morda vredno razmisliti o ponovnem snidenju. V bolj sproščenem vzdušju se lahko pokažejo lastnosti, ki so prvič ostale nekoliko skrite.
➤ Ali je že čas za prvi poljub?
Privlačnost se ne razvije vedno v prvih minutah
Filmi in romantične zgodbe pogosto ustvarjajo predstavo, da se prava privlačnost pojavi skoraj v trenutku. En sam pogled naj bi zadostoval za občutek posebne povezanosti. V resničnem življenju pa ni vedno tako. Fizična privlačnost se lahko pojavi že ob prvem srečanju, medtem ko je za občutek bližine in medsebojne povezanosti pogosto potrebnega več časa.
Marsikdo je že doživel, da mu nekdo sprva ni bil posebej zanimiv, po nekaj pogovorih pa je nanj začel gledati drugače. Smisel za humor, prijaznost, sproščenost in podobni pogledi na življenje lahko pomembno vplivajo na to, kako privlačna se nam zdi druga oseba. Zato prijeten prvi zmenek brez posebnega navdušenja še ni nujno znak, da se poznanstvo ne more razviti v kaj več.
Kdaj si drugi zmenek zasluži priložnost?
Dober znak je že občutek, da je bilo druženje prijetno, čeprav ni prineslo posebnega romantičnega vznemirjenja. Morda sta se oba večkrat nasmejala, odkrila skupna zanimanja ali imela občutek, da bi se lahko pogovarjala še o marsičem. Pomembna je tudi radovednost. Ali obstaja želja izvedeti več o tej osebi? Je ostala kakšna zanimiva tema, ki je na prvem srečanju nista uspela raziskati?
Drugi zmenek je lahko smiseln tudi takrat, ko je bilo prvo srečanje nekoliko nerodno, vendar je sogovornik kljub temu pustil dober vtis. Prijaznost, pozornost, spoštovanje in podobne vrednote so lastnosti, ki pri dolgoročnem odnosu pogosto pomenijo več od začetnega navdušenja. Če obstaja vsaj nekaj zanimanja in je bilo druženje prijetno, je lahko še eno srečanje dobra priložnost za boljše spoznavanje.
Kdaj je bolje ostati pri enem srečanju?
Včasih se dva človeka preprosto ne ujameta, čeprav sta oba povsem v redu. Pogovor se nikakor ne razvije, zanimanja so zelo različna ali pa manjka vsakršna želja po ponovnem druženju. Prav tako ni smiselno vztrajati, kadar je fizična privlačnost povsem odsotna in ni niti najmanjšega občutka, da bi se to lahko spremenilo.
Še bolj jasen razlog za zaključek so nespoštljivo vedenje, neprijetne pripombe, pretirano govorjenje samo o sebi ali neupoštevanje osebnih meja. Takšnih stvari ni treba opravičevati s tremo. Pomembno je tudi, da drugi zmenek ni obveznost ali nagrada za prijaznost. Če zanimanja ni, je bolje to spoštljivo povedati, kot pa nadaljevati srečanja zgolj iz občutka dolžnosti.
Drugi zmenek naj ponudi nekoliko drugačno izkušnjo
Če se oba odločita za novo srečanje, je lahko dobra zamisel tudi sprememba okolja. Namesto ponovne kave v istem lokalu pridejo v poštev sprehod, obisk zanimive razstave, pokušina lokalnih dobrot ali kakšna druga sproščena dejavnost. Skupno doživetje pogosto omogoči bolj naraven pogovor, saj se pozornost ne vrti ves čas okoli vprašanj in iskanja primernih tem.
Obenem se pokaže, kako se človek odziva v različnih okoliščinah. Pomembno pa je, da drugo srečanje ne postane preizkus, na katerem mora nujno preskočiti iskra. Veliko bolje je uživati v druženju in opazovati, ali se zanimanje razvija samo od sebe. Morda bo pogovor tokrat bolj oseben, z več smeha in se bo želja po naslednjem srečanju pojavila sama od sebe.
