Prvi stik je vizualni, potem sledita pristop in spoznavanje. Osebi se zbližujeta, vse dokler se medsebojno pozitivno ocenjujeta, dokler ne začneta neke vrste zveze. Iz tega pa lahko seveda vznikne tudi čisto prava ljubezen.
Če nekdo v zrelih letih prekine daljšo zvezo in ne more najti ustrezajočega partnerja, potem je zelo lepo, če mu pri tem pomagajo njegovi prijatelji. Če prijatelj sklene, da bi oseba lahko dobro funkcionirala z neko drugo osebo, ki je sama ne pozna, prijatelj pa jo pozna, potem je zelo dobro, da jima ponudi možnost, da se spoznata.
Preberi še: ONA-ON z novostmi do 1. mesta v Sloveniji
Problem, ki se pri tem pojavlja, je, da spoznavanje ne poteka na ustaljen način kot rezultat vizualne všečnosti. Gre za srečanje “na slepo” ali “na nevideno”.
Predstave in pričakovanja
V takšnih srečanjih ima človek navadno neko predstavo o tem, kaj lahko pričakuje. Tudi če si je na podlagi svojih spoznanj zgradil pozitivno stališče o drugem, je na koncu vendarle odločilen vizualni vtis.
Že po enem srečanju, ki je pogosto organizirano tako, da ni videti kot spoznavanje, oba vesta, pri čem sta. Če sta si dovolj všeč, sama poskrbita za nadaljnje srečevanje.
Če se pozneje ugotovi, da to, kar je bilo videti kot začetek dobre veze, preraste v slab zakon, v grd razhod ali ločitev, glavni krivec pogosto postane prijatelj, ki je organiziral spoznavanje. Oseba, ki ji je pomagal, trdi, da je kriv približno tako kot prodajalec, ki nam podtakne slabo in pokvarjeno blago.
Vse manj takšnih srečanj?
Zato so prijatelji na žalost vse manj pripravljeni organizirati taka spoznavanja. To je velika škoda, ker imajo takšne oblike povezovanja ljudi velik potencial. Če je oseba mlada, se giblje med drugimi mladimi ljudmi, ki prav tako iščejo partnerja, tako da ni pretežko najti ustrezajoče osebe.
Če nekdo v zrelih letih prekine daljšo zvezo in ne more najti ustrezajočega partnerja, potem je zelo lepo, če mu pri tem pomagajo njegovi prijatelji.
Toda že v zgodnjih tridesetih letih, ko se spremeni način življenja, dela in zabave, ko je večina generacije bodisi v stabilnih zvezah ali zakonih ali pa ostaja infantilna in ne želi odrasti, je najti ustreznega drugega problem, včasih zelo velik problem.
Takrat je pomoč prijateljev in socialne mreže neprecenljiva. Vsekakor je prijatelj dobronameren tako do ene kot do druge osebe. Toda jasno je, da ni ravno velik strokovnjak za globinsko psihologijo in tudi ne more zagotoviti, da bo stvar uspešna.
Zato je pomembno, da prijatelj nikoli ne da nobenega jamstva, da jasno pove, da drugega ne pozna popolnoma in da je naprej vse odvisno od partnerjev samih.
Pa če ne uspe?
Če pa zveza ne uspe, ne smemo nikoli obtoževati prijatelja, niti kogar koli drugega, ki nam je na kakršen koli način želel pomagati in nam želel predvsem dobro.
Velik del kakršne koli zveze ali odnosa je predvsem v nas samih, v odnosu do samih sebe in do drugih. Pri vsem tem pa igra veliko vlogo odkritost do sebe in do drugega.
Ko nekdo sname masko, s katero se predstavlja, je lahko pod masko popolnoma nekaj drugega kar smo spoznali z masko in mogoče nam to »nekaj drugega« spremeni pogled na to osebo, zato je zelo pomembno, da snamemo masko že na samem začetku in dovolimo osebi, da nas spozna takega kot smo in se odloči, ali je to to, kar želi ali ne …
Dolgoročni odnos temelji na zdravih temeljih, zato ustvarimo zdrave temelje in se prepustimo dogodivščinam.
