Zakaj nam je z nekaterimi ljudmi prijetno že po nekaj minutah, ob drugih pa pogovor nikakor ne steče? Ni vedno stvar karizme, samozavesti ali posebej zanimive življenjske zgodbe.
Včasih nas nekdo pritegne preprosto zato, ker se ob njem hitro sprostimo, pogovor teče naravno in nimamo občutka, da moramo ves čas paziti, kaj bomo rekli naslednje. Takšni ljudje niso nujno najglasnejši v prostoru.
Pogosto jih naredijo prijetne precej manj opazne stvari: iskreno zanimanje za druge, občutek za humor, sposobnost vključevanja v pogovor in tista redka lastnost, da znajo biti prisotni brez potrebe po stalnem dokazovanju. Prav zato si njihovo družbo radi zapomnimo tudi pri novih poznanstvih.
Zanimanje je boljše od nastopanja
Ob spoznavanju nove osebe želimo seveda pokazati nekaj o sebi. Težava nastane, če pogovor počasi postane predstavitev dosežkov, potovanj, službe in vseh zanimivosti, ki bi morale dokazati, da smo vredni pozornosti. Veliko prijetnejši vtis pogosto pusti človek, ki zna tudi vprašati in odgovor zares poslušati.
Ne gre za zasliševanje ali niz vprašanj iz priročnika za dober pogovor, ampak za naravno radovednost. Če nekdo omeni potovanje, lahko vprašamo, kaj mu je tam najbolj ostalo v spominu. Če govori o hobiju, ki ga ne poznamo, je to dobra priložnost, da izvemo nekaj novega.
➤ Zmenki in spoznavanje: Humor je v samem vrhu, ampak …
Humor sprosti tudi običajen pogovor
Za dobro družbo ni treba znati pripovedovati šal. Veliko bolj prijeten je človek, ki zna opaziti smešno plat situacije, se kdaj nasmejati tudi sebi in ne spremeni vsake malenkosti v resno razpravo. Humor pomaga predvsem takrat, ko ni usmerjen proti drugim.
Dobra pripomba ob pravem trenutku lahko hitro razbije začetno zadrego, medtem ko posmeh ali tekmovanje v tem, kdo bo koga bolj zbadal, pogosto naredi ravno nasprotno. Najboljši humor običajno ustvari občutek, da se smejimo skupaj, ne nekomu.
Prijetni ljudje vključujejo druge
V skupini hitro opazimo ljudi, ki znajo povezovati. Predstavijo nekoga, ki se še ne pozna z drugimi, v pogovor povabijo osebo, ki je ostala nekoliko ob strani, ali razložijo interno šalo, namesto da bi se pol mize smejalo nečemu, česar novinec ne more razumeti. To je zelo simpatična lastnost tudi pri spoznavanju.
Pokaže, da človek ne potrebuje vse pozornosti zase in da zna opaziti, kako se počutijo drugi. Če nekoga prvič srečamo v družbi njegovih prijateljev, je prav način vključevanja pogosto bolj poveden kot deset lepih stavkov o tem, kako družaben je.
Ni treba zapolniti vsake sekunde
Tišina v pogovoru ima po krivem nekoliko slab sloves. Zaradi nje hitro začnemo iskati novo temo, komentirati vreme ali iz glave vleči vprašanje, ki ga v resnici sploh nismo želeli postaviti. Ob prijetni osebi nekaj sekund tišine ni katastrofa.
Lahko popijemo požirek kave, pogledamo okoli sebe in nato nadaljujemo, ko se pojavi nova misel. Prav odsotnost pritiska, da mora biti vsaka sekunda zabavna, pogosto naredi druženje bolj naravno. Dober pogovor ima svoj ritem in ne potrebuje stalnega pogona.
Dober občutek ostane tudi po druženju
Po nekaterih srečanjih se spomnimo predvsem tega, kaj je nekdo povedal. Po drugih pa ostane še nekaj drugega: občutek, da je bilo preprosto prijetno. Da se nismo ves čas preverjali, pazili na vsako besedo ali razmišljali, kakšen vtis delamo. To je pomembno tudi pri novih poznanstvih.
Ni nujno, da se ob prvem pogovoru zgodi nekaj spektakularnega. Če se ob nekom počutimo dobro, nas zanima nadaljevanje in se veselimo ponovnega srečanja, je to že precej dober znak. Včasih največ šteje prav to, da druženje ne zahteva posebnega napora.
