Zadnjič sem slišala od modre gospe v zrelih letih, da je, preden je stopila na pot partnerstva, od tašče dobila nasvet: “Karkoli bosta počela, kamorkoli bosta hodila, delajta veliko stvari skupaj.”
V partnerstvu je najpomembnejše …
… da ne izgubimo skupne niti. In menim, da je imela prav. Tudi to je formula. Če par skupaj hodi na zabave, na potovanja. Če ima moški službo, kjer je potovanje sestavni del službe, je modro, da z njim hodi žena.
Skupno preživljanje prostega časa je ključno za dober partnerski odnos.
Seveda moramo imeti tudi svoj del socialnega kroga, svoje zabave in animacije. Vendar glavnina je, da delamo kot eno.
Konec skupnih aktivnosti = konec partnerstva?
Sedaj ko gledam nazaj, bi se strinjala, da se pot partnerstva začenja končevati, ko vsak od para začne predvsem hoditi sam na zabave, plese, druženja. Nadaljuje se s tem, da imajo tudi ločene dopuste pod pretvezo, da zagotovijo otrokom čim več počitnic.
Ko se ta luknja začne širiti, pa je več možnosti, da najdemo še koga, s katerim koketiramo, si dopisujemo po telefonu. Ravno takrat nam morda nekdo popiha na dušo, tja, kjer je neizpopolnjena in počasi začnemo iskati kaj bolj primernega.
Moški so odlični detektorji, ko vidijo žensko, ki ni popolnoma izpopolnjena v odnosu, kakšen večer zabave, ko se sprostimo, malo potarnamo, kaj bi še želele od odnosa in najde se rešitelj, ki nam obljubi, da on tak je.
Takrat se začne tisto glodanje, kaj če je nekje nekaj boljšega, kaj če ta odnos sploh ni zame. Čedalje več skrivnih izhodov in zabav brez partnerja.
V katero smer gre vaše partnerstvo, veste najbrž sami. Zato je modro sodelovati in se družiti, da ne izgubite prijatelja, ki ga najdete v svojem partnerju.