UTRINEK in FOTO: Martinovali smo v Beli krajini

Tradicionalni pohod z belokranjskimi dobrotami - dobili smo več, kot smo pričakovali!

V soboto smo se kljub nekoliko ne-obetajočemu vremenu dobre volje zbrali na parkirišču pri Dolgem mostu in se z avtobusom odpravili proti Beli Krajini. Naša prva postaja je bilo gostišče Badovinac na Jugorju, kjer smo si privoščili kavico in tradicionalno “zdravilo” karampampuli.

Dobili smo tudi žig in vizo za vstop na območje Bele krajine, čemur smo se že zjutraj veselo nasmejali. Nato nas je pot vodila do vasice Drašiči, kjer nas je že čakal zajtrk, čaj, različni namazi, če pa je kdo želel, tudi kaj močnejšega.

Po poti so naš čakale številne stojnice, ki so bile bogato obložene z vsemi dobrotami, ki jih ponuja Bela krajina. Dobili smo mnogo več od pričakovanega. Prijazni domačini so nas pogostili z neštetimi prigrizki, degustacijami svojih pridelkov, vinom in žganjem. Manjkala ni niti živa glasba ob kateri smo se zavrteli.

Kje nas je vodila pot?

Ob pričetku pohoda nas je spremljala godba na pihala in neumorni šaljivec Toni Gašperič. Podali smo se na pot po vinorodnih gričih mimo zidanic in že kmalu so nas pričakale prve stojnice z domačimi jabolki, vinom in žganjicami. Manjkala ni niti živa glasba, tako da se je petje razlegalo daleč naokrog.

Nato nas je pot vodila po gozdni poti do vasi Krmačina, kjer nas je pričakal eden najbolj znanih vinarjev s tega področja Jože Prus s svojimi odličnimi vini in prigrizkom. Seveda tudi tu ni manjkalo smeha in zabave, tudi zaplesali smo. Na naslednji postojanki smo se okrepčali s toplo malico in seveda domačo kapljico, tudi med potjo pa so nas pozdravljali prijazni domačini in ponujali svoje pridelke in seveda domače vino.

Mimo čudovite cerkvice Sv. Ane v Vidošičih smo se podali do zidanice Metliške zadruge, kjer smo spet zapeli in zaplesali. Poskusili smo tudi zdravilno vodo z Vidošičkega zdenca (seveda ne samo vodo…), pot pa smo zaključili po približno enajstih kilometrih hoje, spet v vasi Drašiči v vinski kleti Dolc, ob pravi vaški veselici, ki je trajala dolgo v noč. Na srečo je vreme zdržalo, dežja ni bilo, dokler nismo bili varno pod streho. V večernih urah smo se nekoliko utrujeni, a veseli, vrnili v Ljubljano.

Oglej si še fotogalerijo:

Ni komentarjev

Odgovori