Ločitev je sama po sebi težka in boleča izkušnja, ki jo lahko dodatno otežijo še vprašanja: Kako bova razdelila premoženje? Imam pravico do stikov z otroci? Kako je s preživnino za otroke? Nisva bila poročena, kako je tedaj z mojimi pravicami?
Tudi na spletni portal ona-on.com se obrača vedno več uporabnikov, ki po ločitvi iščejo novega partnerja in nam zastavljajo vprašanja, povezana z ločitvijo in razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev.
Zato smo se na odločili, da se obrnemo na pravnega strokovnjaka, odvetnika za ločitve Petra Kobentarja. Zastavili smo mu nekaj najpogostejših vprašanj naših uporabnikov.
Sprožitev ločitvenega postopka
Kako sprožim ločitveni postopek?
“Ločitveni postopek se sproži na predlog enega izmed zakoncev ali obeh, pred krajevno pristojnim okrožnim sodiščem, s katerim se zahteva prekinitev zakonske zveze.”
Koliko časa traja ločitveni postopek?
“Najhitrejši je zagotovo postopek ločitve, kjer zakonca nimata mladoletnih otrok ali nimata nepremičnega premoženja oz. če se glede razdelitve skupnega premoženja strinjata.
Ob ločitvi sploh ni nujno, da zakonca razdelita tudi skupno premoženje, to lahko urejata kasneje, v posebni tožbi za razdelitev skupnega premoženja. Zato nekateri to urejajo znatno kasneje, tudi ko so že v zvezah z novimi partnerji.
Sodišča v družinskih zadevah postopajo prednostno, sploh kadar so v ločitveni postopek vključeni tudi mladoletni otroci in kadar se odloča o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini, čeprav se ti postopki velikokrat tudi zelo zapletejo in trajajo dlje časa.”
Želim se ločiti, moj zakonski partner pa ne. Kaj naj naredim?
Dovolj je, da ločitev želi en partner!
“Če eden izmed zakonskih partnerjev vloži predlog ali tožbo za razvezo zakonske zveze, bo sodišče zakonsko zvezo razvezalo, ne glede na to, ali drug partner ločitev želi ali ne.
Zakonska zveza je svobodna odločitev dveh oseb, za ločitev pa zadostuje že volja ene osebe, saj se ne da nikogar prisiliti, da ostane poročen z osebo, s katero ne želi biti več poročen.”
Ločitev in otroci
Ali se otroka ob ločitvi vedno zaupa v varstvo in vzgojo materi?
“Ni nujno, da se otroka v varstvo in vzgojo (v ‘skrbništvo’) zaupa materi. Je pa to najpogosteje in običajno. Sodišče v praksi zgolj v izjemnih primerih otroka dodeli očetu oz. (še redkeje) drugi osebi, recimo v primeru materine bolezni ali odvisnosti, materine odsotnosti, navezanosti otroka na prejšnje domovanje ali na sorojence – brate oz. sestre, …”
Imam pravico do stikov z otroci?
Če pravica ni izrecno prepovedana, ima pravico do stikov z mladoletnim otrokom vsak starš.
“Da, vsak starš, s katerim otroci ne živijo, ima pravico do stikov z mladoletnimi otroci, razen, če je ta mu je ta pravica izrecno prepovedana, recimo zaradi nasilja v družini in podobno.
Če je staršu pravica do stikov z otroci kratena, mora pred sodiščem zahtevati stike z mladoletnimi otroci. Stiki so namenjeni tako staršu kot tudi in predvsem mladoletnemu otroku, ki ne živita skupaj, da še naprej krepita njun odnos.”
Kako se določi preživnina za otroka ob ločitvi?
“Preživnina se na podlagi 82.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (v nadaljevanju: ZZZDR) določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.
Določa se individualno za vsak primer posebej, torej ni splošnega pravila, kakšno preživnino bi naj nek preživninski zavezanec za svojega otroka plačeval, nikoli pa ne more in ne sme znašati 0 EUR.
Sodišče preživnino dosodi tudi zavezancu, ki je brezposeln in jo je dolžen plačevati. V praksi se gleda predvsem, da se otrokov gmotni položaj ob razhodu staršev ne poslabša in da otrok še naprej obiskuje tudi dejavnosti, katere je obiskoval prej, četudi so te dražje (balet, smučanje, violina, golf,…).
Preživnina naj bi otroku omogočila, da še naprej obiskuje te dejavnosti poleg tega pa je dolžan preživninski zavezanec plačevati tudi stroške otrokovega bivanja, hrane, obleke, šolskih potrebščin, … seveda po svojih zmožnostih oziroma glede na svoj zaslužek.”
Imam nizko plačo, bivši mož pa veliko večjo. Sva dolžna za otroka prispevati enako?
“Načeloma starša prispevata sorazmerno za preživljanje otroka, vendar lahko sodišče določi, da starš, katerega dohodki so višji od drugega, prispeva večji delež.
Kot rečeno že zgoraj, se preživnina določa glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Torej, če otrok živi z vami in imate nižji dohodek od zavezanca, bo sodišče na vašo zahtevo določilo, da zavezanec za preživnino plačuje večji del za preživljanje otroka kot prispevate vi.”
Do kdaj moram preživljati svojega otroka?
“Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo potrebne življenjske razmere za otrokov razvoj.
Starši so otroka dolžni preživljati po polnoletnosti, v kolikor se le ta redno šola, tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta.”
Z bivšim partnerjem nisva bila poročena, rodil pa se nama je otrok. Lahko zahtevam preživnino od njegovega rojstva dalje?
“Ne, po ZZZDR velja, da lahko preživnino zahtevate komaj od dneva vložitve tožbe, zato vam priporočam, da z vložitvijo tožbe ne odlašate. Če on do sedaj ni želel prispevati za otroka in ste otroka preživljali sami, vam za ta čas ni dolžen ničesar povrniti. Torej čim prej vložite tožbo.”
Delitev premoženja ob ločitvi
Kako se ob ločitvi razdeli premoženje zakoncev?
Zakonca imata dve vrsti premoženja, posebno premoženje zakonca in skupno premoženje.
“Posebno premoženje je tisto, ki ga je posamezen zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze oz. pred nastankom zunajzakonske skupnosti, premoženje pridobljeno kot dediščina in darila.
Skupno premoženje zakoncev pa predstavlja premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila v času trajanja zakonske zveze z delom. Le to premoženje se ob ločitvi razdeli.
“Več o tem kako urediti finance po ločitvi”
Načeloma velja, da imata zakonca na skupnem premoženju sorazmeren delež, ni pa vedno tako. Zakonec, ki je k skupnemu premoženju prispeval več, lahko namreč od sodišča zahteva, da ugotovi, da je njegov delež skupnega premoženja večji.”
Lahko ločitev sprožim brez odvetnika ali ga potrebujem?
“Zakonca lahko zmeraj urejata vse glede ločitve sama, vendar bi predvsem zaradi varstva pravic šibkejše strani, priporočal, da ima takšna oseba ob sebi odvetnika.
Pomoč odvetnika svetujem osebam, ki so v sporu glede varstva in vzgoje otrok, stikov in preživnine ter osebam, ki ob ločitvi delijo skupno premoženje.
Velikokrat skupno premoženje vključuje stanovanje ali hišo in je zato večje vrednosti, sploh v teh primerih je priporočljiva pomoč izkušenega strokovnjaka, saj lahko brez nje posameznik izgubi precejšnje premoženje.”
Glede na to, da je mož v zemljiški knjigi vpisan kot edini lastnik najine hiše, trdi, da je edini lastnik. Hišo sva kupila skupaj. Kakšne so moje pravice?
“Premoženje, ki ga ima eden od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga.
Ker pa v svojem vprašanju navajate, da sta hišo kupila skupaj, gre v tem primeru (najbrž) za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, posledično pa to pomeni, da je to njuno skupno premoženje.
Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.”
Z ženo živiva v hiši njenih staršev, katero sva skupaj obnavljala. Imamo kakšno pravico na tej hiši?
“Hiša ni v lasti žene, temveč njenih staršev, zato na sami hiši nimate nobene pravice. Ker pa ste vanjo vlagali, imate pravico do povrnitve vlaganj. Čas za vložitev zahtevka na povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino imate 5 let, odkar ste se iz nepremičnine izselili, seveda pa lahko povrnitev zahtevate tudi prej.”
Svoja morebitna (kratka) vprašanja lahko odvetniški pisarni Kobentar lahko pošljete na elektronski naslov pravna.pomoc@ona-on.com. Skušali vam bodo odgovoriti na čim več vprašanj.
