Pogosto se srečujemo z dilemo, kako prepoznati oz. kdaj občutimo ljubosumnost in kdaj občutimo zavist ter se sprašujemo, ali je to sprejemljivo. Nas mora zaradi tega občutja postati sram? Ljudi ob spoznanju, da čutijo nekaj kar »se ne sme čutiti« prevzame sram. Težko je oceniti, koliko časa in energije porabimo za to, da potiskamo lastna čustva stran od sebe. Za potiskanje stran od sebe pa največ časa in energije namenimo tistim čustvom, ki nam povzročajo veliko stiske in pretresov. V mislih imam čustva sramu, besa, jeze, ljubosumnosti, zavisti, katere marsikdo sploh ne prepozna.
Jasmina Čavužič, dipl. soc. del., spec. in asist. psihodinamske psihoterapije
V literaturi lahko preberemo, da je ljubosumnost čustvo, ki je sestavljeno iz večih čustev. Predvsem se prepletajo čustva, ki v posamezniku sprožajo neprijetnost. Čustva, kot so jeza, strah, dvom, sumničavosti, navadno tudi zavist. Že sama beseda ljubosumje je sestavljena iz dveh pojmov, torej iz ljubezni in sumiti. Se mi pa zdi pomembno poudariti, da vsako ljubezensko trpljenje ni ljubosumje.
Več o ljubosumnosti, od kod izvira in kako se je rešiti v članku revije Bogastvo zdravja.
Več vsebin na Bogastvo zdravja.
