Na poti iskanja pravega partnerja moramo najprej poznati sebe. Pogosto verjamemo, da so čustva naše naravne reakcije, da so izraz našega pravega, avtentičnega jaza. Verjamemo, da izžarevajo resnico. Raziskovanje čustev v zadnjih nekaj desetletjih je pokazalo, da so posledica naših prepričanj, vrednot oziroma presoje določenih ljudi in situacij. Ta prepričanja in predstave, ki ustvarjajo čustva, pa so lahko napačni. Prav zato se naše »srce« tako pogosto moti.
Namesto, da bi stvari potekale po scenariju, v katerem se dva srečno in močno zaljubita drug v drugega in potem »živita srečno do konca svojih dni«, stvari po dobrem začetku pogosto krenejo po nezaželeni poti. Postane nam jasno, da za kakovostno razmerje ali zakon, ne zadoščajo ne močna zaljubljenost, ne velika seksualna privlačnost in niti ne intenzivna ljubezen.
Ko čustva niso dovolj – pravega partnerja iščimo poglobljeno
Če čustva niso dovolj, kako potem izbrati dovolj dobrega življenjskega sopotnika, očeta ali mater svojih otrok?
Čeprav čustva niso dovolj, so na prvem mestu. Za večino je najpomembneje, da jim je potencialni partner všeč, da jih privlači. Na tej všečnosti se gradi čustveni odnos. Poleg videnega, pa je pomemben tudi tisti nevidni del, osebnost potencialnega partnerja, ki jo spoznavamo sčasoma. Najbolje je, če se izkaže, da ima partner lastnosti, ki jih visoko cenimo, nima pa pomanjkljivosti, ki bi nas močno motile.
Ko iščemo pravega partnerja, potem mora biti to nekdo, ki je pripravljen na čustveno navezovanje in posvečanje. Obstaja veliko čudovitih ljudi, privlačnih in s prijetno naravo, ki pa kljub svojim letom preprosto niso pripravljeni na resno zvezo.
Lažje je tistim, ki vedo, kaj želijo
Pripravljenost na zvezo je odvisna od čustvenega razvoja osebe, ki ni več povezan z odraslostjo, tako da drugi ne morejo nekoga prisiliti, da čustveno dozori.
Bistveno je, da imamo jasna pričakovanja.
Izbira je olajšana tistim, ki vedo, kaj iščejo. Tistim, ki imajo jasna pričakovanja od svojega življenja, jasen življenjski koncept ali načrt. Kadar obstaja tak koncept, potem so izdelani tudi kriteriji, na podlagi katerih je mogoče sklepati, ali se morebitni kandidat ujema s tem konceptom ali pa se preprosto ne more vklopiti vanj.
Tako kot pri snemanju filma: Najprej je treba imeti scenarij, vedeti, kakšen je film, šele potem pa izbrati glavnega igralca ali igralko. Nekateri igralci so dobri za akcijske filme, niso pa dobri za otroške ali družinske. Dobro je vedeti, v kakšnih »filmih« je ta oseba igrala do zdaj.
Premišljena izbira partnerja je zelo dobra osnova za razmerje. Vendar tu še ni konec. Vsako razmerje je treba aktivno negovati, braniti in graditi.
