Psihologinja odgovarja na nekatera vprašanja o zvezah s težavnim začetkom, spremenljivim potekom in nedorečenim zaključkom.
Pogosto nas zanima, kako se ljubljeni osebi sploh približati, kar je že samo po sebi ovira. Dodatne težave nastopijo, ko ni vse tako, kot bi si želeli. Ovire v ljubezni so pogost spremljevalec, ko vstopamo v novo vezo. Strah nas je zavrnitve, razmišljamo o prednostih in ovirah, ki bi jih zveza prinesla, obenem pa si zapiramo oči pred težavami, ki so resnično pred nami. Poglejmo tri primere, ki močno zamajejo vezo, ki je pred nami.
Primer 1: Zveza med sodelavcema
Že kakšno leto sem zaljubljen v sodelavko. Sem samski, v preteklih letih pa sem imel občasno kakšno kratkotrajno zvezo. V stik s temi ženskami sem stopil neobremenjen, pri tej sodelavki pa imam zadržke. Kaj, če zveza ne bo uspela? Kaj bo potem, kako bova delala skupaj? Tudi ona do mene kaže določene znake simpatije (čeprav nisem popolnoma prepričan, da sem ji res všeč).
Navadno se še večje težave pojavijo, ko že stopimo v zvezo, pa nismo popolnoma prepričani, če je naše početje primerno. Pogosto oviro predstavlja razlika v letih, nerazrešen odnos do bivšega partnerja ali začetek zveze, kljub temu, da smo sicer že resno vezani z nekom drugim ali celo poročeni.
Primer 2: Mlajši ljubimec
Lahko bi se podpisala »nora«. Kako naj rešim skoraj dveletno zvezo? Od ljubimca sem starejša kar nekaj let. Imava skupne hobije, vendar se neprestano prepirava. Ne moreva eden brez drugega. Takoj sva se dogovorila, da več kot seks in bežna srečanja med nama ne bo obstajalo, vendar to se že vse preveč vleče. Spravlja me na rob obupa. Kako naj neham, ko srce ne ve, kaj počne glava. Med nama je prevelika razlika v letih. On je samski, jaz poročena!
Partnerski odnos z nekom, ki je že vezan ali pa smo vezani mi, težko uspe. Ljubezen in strast v takšnih razmerjih se skoraj vedno mešata z občutki krivde, ki jih imamo do tistega, ki mu nismo zvesti. Velikokrat se zgodi, da se v odnos vplete še tretja oseba, ki se v boju za svojega partnerja ni pripravljena predati.
Primer 3: Zaljubljena v poročenega
Mnogo let imam razmerje s poročenim moškim, ki mi zatrjuje, da me neizmerno ljubi. Pravi, da bi z menoj tudi živel. Problem je ta, da ne more zahtevati ločitve, ker mu žena grozi s samomorom, v kolikor jo zapusti. Jaz bom po vsej verjetnosti prekinila to agonijo, vseeno pa me zanima, kaj mislite vi.
Kaj imajo zgodbe skupnega?
Vsi trije so naleteli na ovire pri zbližanju z ljubljeno osebo ali pri ohranjanju zveze.
Pri zbližanju s sodelavcem vedno obstaja možnost, da bi takšen odnos vodil v prekrivanje vlog partnerja in sodelavca. Pomisleki ob takšni zvezi so povsem utemeljeni. Med službenim časom lahko prihaja do prepirov zaradi težav v zvezi, v prostem času pa se partnerja lahko spreta zaradi težav v službi.
Pogost vzrok prepirov je tudi rivalstvo na delovnem mestu. Kljub vsem pomislekom in oviram, pa takšna zveza lahko uspe. Zahteva pa zagotovo več odločenosti za ohranjanje zveze, več pripravljenosti za konstruktivno reševanje problemov in več sodelovanja kot druge zveze.
Več kot dva je vedno težava!
Bolj težaven začetek in razplet imajo zveze, v katere nista vpleteni zgolj dve osebi. S trajanjem zveze navezanost na partnerja upade, poraste neodvisnost drug od drugega. Poroka lahko tudi prinese povečano število konfliktov in spoznanje, da naš partner ni tak, kot smo si ga prej predstavljali.
S tem pa se lahko pojavljajo občutki užaljenosti in jeze. Vse to in še več je lahko vzrok za nezvestobo. Ko smo nekomu nezvesti, preprosto pozabimo na težave v odnosu in se predamo nekomu drugemu.
Takšno početje pa bo izvorni problem omililo samo začasno. V vsakem primeru bo prišel čas, ko se bomo morali soočiti s težavami, ki jih imamo, če smo poročeni in smo partnerju nezvesti.
V takšnem primeru namreč težko uspe zakon, še težjo podlago za razvoj pa ima razmerje s tretjo osebo. Razvoj trdne partnerske zveze predstavlja »trdo delo«, že brez tega, da smo jo začeli na majavih temeljih.
V primeru, če smo sami tretja oseba, je zaskrbljenost nad razvojem še večja. Mi namreč nismo tisti, ki lahko bistveno vplivamo na razvoj zveze. Odvisni smo od odločitev našega »partnerja«, ki pa navadno ne more prekiniti zakona ali obstoječe zveze. Tudi takšna popolna odvisnost od odločitev drugega ne predstavlja ugodne podlage za razvoj trajnega odnosa, sami pa v takšnem razmerju navadno trpimo.
Odločitev za razmerje ali zvezo, v katero je vpletena še ena oseba, ni lahka. Vseeno pa se moramo zavedati posledic, ki jih bo imelo takšno razmerje za vse tri vpletene strani … in te običajno niso ugodne.
