Se nasprotja res odbijajo? Se nasprotja privlačijo?
Nasprotja v zvezi obstajajo. Vprašanje je, v kakšni meri so prisotna. Jasno je, da se partnerja med seboj razlikujeta, a težava nastopi, ko hoče vsak izmed njiju imeti svoj prav. Do kod so nasprotja sprejemljiva? Prilagajanje je zagotovo boljši način, da najdeta skupno pot, kakor kritiziranje in obtoževanje.
Z odprtimi rokami sprejemaj nove možnosti.
Če ne poskusiš, ne boš nikoli izvedel/a. Kako boš tako uvidel/a, ali obstaja kaj boljšega, česar še ne poznaš? Poslušaj njegove/njene predloge in mogoče se še kaj pametnega naučiš. To ne pomeni, da moraš opustili svoj jaz, ampak samo razširiš območje dojemanja.
Opusti držo: “Vedno moram imeti prav.”
Všeč nam je, če imamo prav in če drugi upoštevajo naše mnenje. Ampak moraš razumeti, da ima vsak svoje poglede, zato je bolje, da nehaš cepetati na mestu in kuhati mulo. Tako ravnanje bo samo privedlo do nadaljnjih sporov, kar vaju bo razdružilo. Tega pa nočeš, kajne? Nasprotja niso nujno slaba!
Poslušaj brez sodbe.
To je težko, a precej pomembno. Poslušaj, kaj ima drugi povedati, in takrat molči. Tistega, ki ima besedo, ne prekinjaj in ne oporekaj predčasno. Govorita izmenično. Tako bosta oba čutila, da se poslušata, kar je neke vrste priznanje in potrditev. Gotovo bosta prej dosegla soglasje in rešitev, kakor če bosta od jeze loputala z vrati.
Vprašaj se, kaj se lahko od nje/-ga naučiš.
Ko v sebi najdeš odgovor, boš vedel/a, da si intelektualno in duševno zrasel/la. Sliši se filozofsko, toda nekaj že mora biti na tem.
Torej, ko se soočiš z nekom, ki ima drugačno mnenje od tebe, pozabi na nejevoljnost, napadalnost, jezo in še kaj ter mu/ji raje prisluhni. Če ne drugega, bo vsak ostal na svojem bregu.
