Oseba je lahko ljubosumna na partnerjeve prijatelje, njegove starše, sodelavce in sodelavke, celo na (skupne) otroke in na druge osebe, če/ko jim partner namenja pozornost. V tem primeru lahko rečem, da govorimo o zelo ne sigurni osebi, skoraj brez samozaupanja in samozavesti.
Pri ljubosumnosti zaznavam tudi, da so osebe, ki so zelo ljubosumne navadno tudi zelo odvisne oziroma nezdravo navezane na partnerja. Če pogledam iz psihoterapevtske drže lahko rečem, da se ne zdravi in ne rešuje samo ljubosumnost kot problem v odnosu, temveč se napor k ozdravitvi vlaga k zrelosti osebe ter k zdravi navezanosti v odnosu s partnerjem.
Kako deliti s partnerjem svoje čustvo ljubosumnosti, strahu morebitne njegove izgube in bolečine, ki bo morda sledila? Kako se pogovarjati, da ne bo opisovanje čustva prešlo v najbolj močen prepir in razdor? O rešitvah iz teh zagat si preberite v članku.
Kako prepoznati ta čustva in jih obvladati, si lahko preberete TUKAJ.
