December je za večino ljudi čudovit mesec obdarovanja in praznovanj, mesec, ko si vzamemo čas za bližnje, mesec za družino, partnerja in otroke.
Kako je potem mogoče, da statistika pravi, da je v decembru največ ljudi – depresivnih?
Preprosto – ker je december lep le, če ga lahko z nekom deliš. Ker so prazniki praznični le takrat, ko so ob tebi tvoji dragi, ko lahko z njimi deliš svojo ljubezen. Kaj lahko storimo, ko veselih prazničnih dni nimamo z nikomer za deliti?
A na svetu so tudi ljudje, ki nimajo nikogar. Ne gre le za ostarele, bolne, mogoče berače na cesti in vse tiste, ki jih je družba izločila. Najbolj sami so decembra – samski.
Čeprav mogoče poslovno uspešni ljudje, ljudje z dovolj znancev in denarja, ljudje, ki jih vsak dan srečujemo vesele in nasmejane, a hkrati ljudje, katerih nasmeh na obrazu izgine v trenutku, ko za seboj zaprejo vrata svojega doma.
Ali si mogoče sam eden od tistih, ki še kako dobro ve, kako prazen zna biti večer, kako hladna postelja, ko ni nikogar, s komer bi jo delil? Priznaj, kolikokrat si ostal predolgo v službi, pa ne zaradi preveč dela, ampak enostavno zato, ker nisi želeli sami domov?
In sedaj so tukaj prazniki. Dolgi dnevi brez dela, brez družbe in znancev naokoli, vi pa sami, z vsemi svojim težavami in vso praznino, ki je ne zapolnita ne računalnik in ne televizija!?
Brez panike! December bo tvoj mesec.
Predvsem: Ne zapiraj se med štiri stene. Včasih se prileže, če se človek sam sprehodi po praznično okrašenem mestu, ne škodi, če si na stojnici privoščiš kozarec kuhanega vina ali mogoče pest pravkar pečenih kostanjev.
Prosti dnevi v decembru so kot nalašč za obisk kina, ogled muzeja, skok v savno se neskončno prileže, poležavanje ob katerem od bazenov še bolj.
Nisi edini, ki v decembru beži pred svetom. Niti nisi edini, ki zavida tople objeme in skupne večere.
Kdo ve, mogoče pa prav ob kuhanem vinu srečaš človeka, s katerim spregovoriš nekaj besed, mogoče ob bazenu naletiš na zanimivega znanca, mogoče ti sprehod po mestu na pot pripelje novo poznanstvo.
Pomembne so malenkosti
A ob tem vendarle ne pričakuj čudeža. Ne stopi na ulico s prevelikimi pričakovanji, ne pričakuj, da ti bo direktno pred noge padel sanjski partner, ki te bo še pred božičnim večerom zaprosil za roko. Bodi odprt/a za malenkosti. Malenkosti so tiste, ki delajo življenje lepše, malenkosti so tisto, za kar bi v decembrskih dneh morali biti hvaležni.
Ko si enkrat v življenju vzamemo čas, ko malce opustimo divji ritem svojega delovnika, opazimo, da so okoli nas ljudje in stvari, ki nas osrečujejo, takrat v nasmehu branjevke na tržnici ali klepetu z naključnim mimoidočim najdemo več, kot mogoče v človeku, s katerim smo živeli (pre)več let. In ko smo sposobni videti majhne stvari, takrat šele dovolimo večjim, da se zgodijo. Saj veste, iz majhnega zraste veliko.
Podari radost drugim in sebi
Naj bo letošnji december čas majhnih radosti tudi za vas. Ni nujno, da radosti le iščeš, lahko jih tudi – podariš. Si že kdaj osrečil koga, kar tako, čisto brez razloga? Mogoče je čas, da poskusiš.
Občutek, ko nekoga osrečiš, se namreč ne more primerjati s tistim, ko nekdo osreči tebe. Čar življenja, sploh pa decembra, je predvsem v dajanju. Drugim in sebi.
Podari si nasmeh, podari si sprehod, podari si večer v savni. Pokliči prijatelja, ki ga že dolgo nisi videl, obišči sorodnika, ki ga pogrešaš. Ne škodi in ne boli. Predvsem pa osrečuje. In srečni ljudje, ljudje z nasmehom na obrazu so tisti, ki jim osamljeni decembra najbolj zavidajo. Si se kdaj vprašal, kaj je v resnici tem ljudem narisalo nasmeh na obraz? Kaj pa, če kar oni sami?
