Je lahko še kakšno obdobje bolj zmedeno kot “srednja leta”? Kot da srečanje s srednjimi leti že samo po sebi ni dovolj “strašljivo”, pa se tukaj pojavljajo še druge preizkušnje.
Ena izmed značilnosti srednjih let je lahko tudi, da se partnerji, ki so bili dvajset ali več let skupaj, razhajajo. Ločitve v teh letih so tako zelo pogoste, da so skoraj postale skoraj sinonim srednjih let. Zakaj? Zaradi krize, ki jo prinašajo srednja leta?! Morda tudi.
Zakaj je vse več ločitev prav v srednjih letih?
Prav gotovo so srednja leta tista, ko ponovno postavljamo svoje mesto v svojem življenju. Ponovno iščemo ali potrjujemo sebi tisto, kar smo. Naše želje, ki smo jih imeli in nismo realizirali, so ponovno na tehtnici odločitve. Ali jih pozabimo enkrat za vselej ali si jih zastavimo kot nov cilj v življenju. Morda smo želeli že ves čas nekaj, a zaradi otrok in družine nismo uspeli. Kdaj bomo, če ne sedaj?
Naše želje, ki smo jih imeli in nismo realizirali, so v srednjih letih na tehtnici odločitve.
Zakaj ravno sedaj toliko razmišljamo o sebi in našem življenju? Čas. Imamo čas. Otroci so odrasli in nas ne potrebujejo več na način, kot so nas potrebovali.
Vse je nekako urejeno, utečeno, navada … Lahko preprosto uživamo, če smo zadovoljni. Imamo, kar smo želeli, delamo, kar radi delamo, imamo odnos s partnerjem, ki nas polni, ob katerem smo kot osebnost zrasli in se utrdili. Naša spolnost in skupno bivanje je takšno, kot smo ga pričakovali ali vedno želeli. Uživamo življenje in skupne trenutke.
A vedno ni tako. Takrat razmišljamo o vsem, kar smo želeli, a nismo, kaj bi radi, a nimamo ali ne delamo, kje smo in kje bi želeli ali smo želeli biti. Vprašanje se postavlja samo zase: ali lahko karkoli še dosežemo ali je »prepozno«?
Takšna razmišljanja v glavnem določajo dejansko vsebino “krize srednjih let”. Kadar so povezana tudi s področjem partnerskih odnosov, lahko vodijo v ponovno vzpostavitev partnerskega odnosa ali v njegov konec.
Vedno obstaja možnost, da se partnerja skozi odkriti pogovor, ki mora podati vzroke problemov, ki jih oba čutita v svojem odnosu, zbližata in postavita temelje drugačnega odnosa.
Partnerski odnos se z odhodom otrok spremeni
Nedvomno se partnerski odnos z odhodom otrok spremeni, saj ni več v ospredju vloga staršev, ampak samo še partnerjev. Morda oba ugotovita, da so ju motile iste stvari, le da nista imela nikoli dovolj časa zase in za njihovo reševanje.
Bistveno je, da uskladita svoja pričakovanja in cilje tako glede življenja kot glede njune zveze. Zavedati se morata, da sta »pridobila« tudi njun skupen čas. Če ne bosta načrtovala vsaj delno, kaj želita kot partnerja početi skupaj, njun partnerski odnos lahko zaide v krizo.
Bistveno je, da uskladita svoja pričakovanja in cilje.
Ponovna »svoboda« mora biti enakomerno razporejena med njiju kot posameznika (čas zase) in partnerja (najin skupni čas). To daje novo dimenzijo in kvaliteto partnerskemu odnosu.
Partnerski odnos se lahko s samo krizo utrdi, postane močnejši, vendar le v primeru, da se partnerja nista odtujila v takšni meri, da odnos med njima dejansko ni več možen. Vsaj kvaliteten partnerski odnos ne.
Odtujitev, ki pomeni razhajanje dveh ljudi kot osebnosti, njunih vrednot, ciljev in pričakovanj, ne more vzpostaviti zveze, ki bi lahko »preživela«. Posamezniki ostanejo skupaj, a zaradi drugih stvari, ki nimajo s samim partnerstvom nobene povezave.
Največja izguba v življenju je sprejemanje kompromisov, ki jih delamo s srcem. Kvalitetni partnerski odnos prispeva v tolikšni meri k kvalitetnemu življenju posameznika, da ga ne smemo sprejeti v primeru »neustreznosti« samo zaradi tega, ker ne želimo ali se bojimo spremembe.
Ne gre samo za izgubo posameznika, ampak dveh posameznikov, ki bi si lahko ustvarila boljše življenje z neko drugo osebo.
Oblikovanje novega partnerskega odnosa v srednjih letih
Začeti partnerski odnos ponovno v obdobju srednjih let prav gotovo ni preprosto. V teh letih je to bolj zavestna odločitev kot rezultat naključne strasti ali divje romance. Ko se odločimo, da bomo poiskali novega partnerja in nov partnerski odnos, se lahko pojavijo novi izzivi.
V srednjih letih je oblikovanje novega partnerskega odnosa bolj zavestna odločitev kot rezultat naključne strasti ali divje romance.
V srednjih letih smo že oblikovane osebnosti, za seboj imamo ogromno izkušenj in svojo preteklost, izoblikovane imamo svoje navade. Prilagodljivost na spremembe, na drugačnost, je težja.
Nismo pripravljeni in tudi težje spreminjamo svoje navade, določenim navadam se nismo pripravljeni odreči. Nismo več “material” za “gnetenje”, ampak izoblikovan “paket”, ki ga naš novi partner dobi.
Drug izziv je naš strah. Strah pred morebitnimi ponovnimi slabimi izkušnjami je lahko ovira pri spoznavanju novih ljudi. A v tem primeru se je potrebno sprostiti in brez obveznosti preizkušati nove stvari.
Soočiti se moramo tudi s “prekrivanjem” življenj (kraj bivanja, način bivanja, selitve, spremembe službe, ipd.) dveh novih partnerjev in prilagoditvami, ki jih morava narediti, če želiva vzpostaviti partnerski odnos.
Vzpostavitev partnerske zveze v teh letih je nedvomno težka, če ne delamo kompromisov in ne poiščemo nekoga zaradi drugih interesov (finančna varnost, skupna pomoč, osamljenost ipd.).
Velikokrat je naš strah tudi, kako bomo v naše skupno življenje vključili naše in otroke druge osebe (sprejemanje otrok novega partnerja, sprejemanje nas samih s strani otrok novega partnerja, skupna preživljanja pomembnih družinskih dogodkov, vključevanje bivših partnerjev, ipd).
V partnerskem odnosu gre za intimnost
Kvalitetna partnerska zveza je tista, ki daje človeku celovitost odnosa z drugim človekom. S prijateljem nikoli nimamo tako celovitega odnosa kot s partnerjem. Ne, ni samo razlika v spolnosti. Gre za intimnost čustev, odnosa, ki daleč presega spolnost in intimnost spolnosti.
Gre za intimnost čustev, odnosa, ki daleč presega spolnost in intimnost spolnosti.
Dobri prijatelji so potrebni v življenju, a nikoli (pa čeprav morda z njimi seksamo) ne morejo nadomestiti pravega partnerstva. Odnosi s prijatelji po navadi obsegajo del našega sveta, del tega, kar smo. Nikoli ne vključujejo tolikšne obveze kot partnerski odnos in nikoli nas ne izpolnjujejo tako »vseobsegajoče« kot dober partnerski odnos.
Še tako dobremu prijatelju ne zaupamo na način, nismo tako razgaljeni, tako ranljivi v odnosu, kot smo s partnerjem. To je ta intimnost, o kateri govorimo. Brez nje ni pravega partnerstva. In samo takšen odnos je vreden človeka.
Morda ne bomo več našli osebe, s katero bi vzpostavili kvaliteten partnerski odnos. Morda … A vsaj poskusiti moramo, ker je samo to vredno človeka, če si seveda želimo živeti z drugo osebo.
Zavedati se moramo, da ni vedno lahko v odnosu z drugim človekom. A dober partnerski odnos ne nastane sam od sebe. Tisto, kar vložimo vanj, se nam vrne v neprimerno večji meri nazaj. Vredno je truda.
Srečno! 🙂
