4 napake, ki sem jih delal kot partner (zdaj sem bivši …)

Če ste med tistimi, ki se raje učite iz tujih napak kot svojih, potem si preberite moje.

Če se želite učiti iz napak drugih moških, ko gre za uničevanje vaše zveze oz. zakona z neumnimi dejanji, izdajstvi, spregledi, lenobo in sebično neumnostjo, potem ste pravkar prišli na pravo mesto.

In če mislite, da vam ni potrebno brati tega, mi verjemite, da je. Preden bo prepozno. Kot je bilo pri meni.

Če želite, se posmehujte, a verjemite mi: tudi če mislite, da ste srečno poročeni in ‘varni’, ste verjetno veliko bližje temu, da svojih šest ali sedem škatel stripov in starih nogometnih pokalov odnesete v novo samsko stanovanje, kot si sploh lahko predstavljate.

Tukaj so 4 napake, ki jih delajo moški in ki vodijo v ločitev – in to vam povem jaz, ki sem jih naredil popolnoma vse.

VIR članka: Planet-lepote

1. Zredil in zanemaril sem se

Ne le, da sem se zredil in zanemaril, ampak sem v zakonu postal tudi mentalno len. Postal sem preveč ‘udoben’ in vse sem jemal kot samoumevno (tako kot veliko poročenih ljudi); tako, kot to verjetno počnete tudi vi.

Zakon se mi je zdel zelo enostaven že od samega začetka. Mislil sem, da sva se z ženo poročila, ker sva bila popolna skupaj, in to je bilo to. V 99 % sem bil prepričan, da sem lahko samo jaz in počnem, kar hočem (v mejah zdravega razuma), in da bo vse v redu. Vendar sem se motil. O, kako zelo, zelo sem se motil.

Jasno, tudi ona je delala napake, vendar sam sem z(a)grešil toliko stvari; toliko malenkosti, ki na koncu niso več malenkosti. Vprašanja, ki izražajo ljubečo skrb: “Hej, kako je bilo danes v službi?” ali: “Lubica, hočeš, da ti med gledanjem televizije zmasiram noge?” Ni jih bilo. Z moje strani ne.

Zakona nikoli ne smemo jemati kot samoumevnega.

Nisem razmišljal o svojem zakonu ali svoji ženi tako, kot sem nenehno razmišljal na primer o svoji službi; o tem, koliko denarja imam v denarnici; ali kaj bom jedel za kosilo. Bila mi je samoumevna.

O zakonu skorajda nisem razmišljal. Deloval sem na avtomatskem pilotu, kar je bila gromozanska napaka.

Če torej želite vedeti, kako biti dober mož, se začnite posvečati svojemu zakonu tako, kot se posvečate neumnostim, kot je gledanje športa po TV, popivanje s prijatelji ali navdušenje nad novo tehnično igračko.

Če tega ne boste storili, ste obsojeni na propad, to vam zagotavljam.

2. Pri spolnosti sem gledal samo nase

Bil sem eden najslabših ljubimcev vseh časov. Morda se počutite malce privoščljivo, ko me slišite to reči, in tudi to je v redu. Zdaj živim bolj ozaveščeno in iskreno življenje in zaradi tega sem boljši človek; boljši moški.

Pripravljen sem staviti na gajbo pira, da si sploh ne predstavljate, kako slabi ste v resnici v spalnici.

Verjetno si mislite: “Ampak jaz sem precej zadovoljen s tem, kako pri meni stvari stojijo; še vedno precej redno seksam in to je več, kot lahko reče večina sodelavcev v službi, kajne?”

Razumem, prijatelj. Tudi sam sem mislil enako. Imam 45 let, sem precej fit in še vedno lahko seksam in si privoščim. Vendar moram priznati: seks v mojem zakonu je bil praktično vedno namenjen meni.

Ne namenoma, seveda. Toda leto za letom, čeprav je bila precej zgovorna in odprta, ko mi je poskušala povedati stvari, ki so ji “delovale” ali “niso delovale”, tega nikoli nisem razumel, ker je nikoli nisem zares poslušal. Šlo mi je le zase, svojo sprostitev.

Pravzaprav sem si včasih njeno intimno dejanje iskrenega zaupanja in samozavesti razlagal tako, da mi je govorila, da delam narobe. Bil sem užaljen; moj ego je bil prizadet. O, bog, kako nezrel sem bil. Rad sem seksal s seksi žensko in to je bilo zame vse. Bodite previdni, podobni bedaki: ker jaz danes ne seksam z nikomer.

3. Nisem je postavil na prvo mesto

Ker nisem nikoli zares odrasle in dozorel – dokler je nisem izgubil, seveda – tudi nisem znal pravilno postaviti prioritet. Še vedno sem bil ‘mamin sinko’. Moja primarna družina je bila številka ena, žena pa privesek.

Če je kdaj prišlo do nesoglasij, sem vedno potegnil s svojo družino – to se mi je zdelo normalno, prav. Jasno, ker nisem bil odrasel, zrel MOŠKI. Namesto, da bi se zavedal, da sva z ženo eno, par, ekipa, tim – imenujte to, kakor hočete – sem se obnašal kot otrok svoje družine.

Poskušala mi je dopovedati. Večkrat. A sem bil slep in gluh. Verjel sem, da me hoče ‘ukrasti’ moji družini, da nas hoče razdreti – a je želela le, da sem pravi PARTNER.

Prepozno sem dojel, da je bila vir razdora moja primarna družina, ki je imela vedno nekaj proti njej (pa tudi proti vsem ostalim bivšim – na vsaki so našli kaj, kar jih je motilo – a mi preprosto ni potegnilo, dokler ni bilo prepozno).

Kako me je danes sram. Izdal sem lastno ženo.

4. Izrekel sem stvari, ki jih ne morem nikoli vzeti nazaj

Nič – in mislim, res NIČ – ne more izbrisati stvari, ki jih izrečete drugemu človeškemu bitju.

Lahko se leta trudite, da bi določene stvari izbrisali, vendar verjemite mi, da boste, ko gre za besede, ki zabolijo (tudi tiste, ki jih večinoma izpljunete v žaru kakšnega prepira ali žaljivke, ki jih sploh niste mislili resno), obžalovali do konca življenja.

Vem, ker sem tudi sam večkrat pljunil strup … obtoževal sem jo vsega mogočega, kar danes vem, da je bila moja negotovost, moja nezrelost, moja neumnost, moja prtljaga.

Napad nanjo in obtoževanje nje je bila moja glavna obrambna linija, ko sva se sprla zaradi te ali one malenkosti. In celo ko mi je hotela kaj dopovedati. Bila je dežurni krivec … moje nezrelosti.

Takrat se nisem zavedal, kako nezrelo in neumno je, da se v konfliktnih situacijah z njo spopadam in postavljam obrambne zidove, ker nisem bil sposoben odraslih pogovorov. Ker sem vse vzel kot napad nase.

Izgubil sem najboljšo žensko, o kakršni lahko samo še sanjam.

Ne ponovite mojih napak

Upam, da vse, kar ste zdaj prebrali, ne velja za vas. Upam, da ste umirjena, premišljena duša, ter da nikoli, ampak res NIKOLI ne govorite zlobnih ali grdih stvari, ko se prepirate s svojim partnerjem. Resno: upam, da ste eden od teh moških, ker potem vam ni treba skrbeti, da delate absolutno najhujše napake, ki sem jih delal v svoji zvezi.

Če pa imate v sebi tisti čip, ki se včasih sproži, ko ste preobremenjeni, prizadeti, nemočni ali pijani – poiščite pomoč, čim prej in kjerkoli že lahko. in preden bo prepozno.

Sam sem našel način, kako nadzorovati svoja čustva in stvari, ki jih govorim ljudem, ki jih imam rad. Vsekakor ni bilo lahko, vendar sem s tem, da sem postal pozoren vsako sekundo vsakega dne, odkar se je moj zakon končal, kot moški končno prišel na mesto, kamor bi moral priti že zdavnaj.

Premislite, preden spregovorite. RESNIČNO PREMISLITE, preden spregovorite. Dihajte. Ugriznite se v jezik, dokler vam ne začne teči kri. Odidite in se nadihajte ali odtecite krog ali dva, nato se umirjeno pogovorite.

Samo ne govorite stvari, ki prizadenejo, ok? Kajti te bolečine ne boš nikoli popravil, človek.

Ja, vem, vem … misliš, da si tako trden. Cel car. Premisli, če ti bo všeč v majhnem enosobnem stanovanju ali garsonjeri, v kateri boš končal, ko bo tvoj zakon razpadel.

Misliš, da boš v redu, ko boš sam kuhal večerje v mikrovalovki, ti novopečeni samski frajer, svoboden kot ptica, ki bo jedel sam na svojem novem (rabljenem) kavču.

Ampak prijatelj, nimaš pojma. POJMA NIMAŠ.

Ni komentarjev

Odgovori