Večina vas pozna zgodbo o Pepelki. Najbolj znana verzija je tista, ki sta jo napisala brata Grimm, motiv zgodbe pa sega daleč v zgodovino in ga najdemo v mnogih kulturah po celem svetu. Pa poglejmo, kako je Pepelka “pritegnila” kraljevičevo pozornost.
Vedela je, v kaj se podaja
Saj se še spomnite?
Pepelka je torej vedela, v kaj se podaja – želela je na ples in to ni bil katerikoli ples, tam bi lahko spoznala svojega bodočega moža. Bil je torej neke vrste spoznavni ples, zmenek na slepo, le da je bil ženin le en. Težka naloga, kajne? Kako bo kraljevič med vso to množico lepih deklic opazil ravno njo?
Preden gre na ples, mora ločiti lečo od pepela
Pa se vrnimo k zgodbi.
Vidimo, da ima Pepelka res močno željo iti na ples, a še pred tem mora narediti nalogo, ki se tiče nje same. Ločiti mora lečo od pepela. Lahko bi rekli, da gre za prispodobo ločevanja slabega in dobrega v nas samih.
Pepelka se sooči z občutji zavrnitve, s sramom, s strahovi in z žalostjo ter jih z vztrajnostjo premaga in ostaja dobrega srca. Pri tem ni sama in si prikliče pomoč. V težkih občutjih in čustvenih zapletih si namreč včasih res ne moremo pomagati sami.
Pepelka tako postane notranje močnejša, bolj samozavestna in ne posluša mačehe ter sledi svoji želji. Sedaj dobi tudi obleko in čevlje.
Poslovi se od stare obleke, da lahko dobi novo
Pepelka odvrže staro in obleče novo obleko, tako kot se moramo navznoter tudi mi posloviti od starega, da bi lahko spoznali novo. Navzven pa obleka kaže na urejenost in žensko privlačnost.
Ona se prikaže, on stopi v akcijo
Začne se ključni del spoznavne igre med moškim in žensko.
“Pepelki je prišel nasproti kraljevič, jo prijel za roko in zaplesal z njo. Tudi drugače ni maral z nobeno drugo plesati, tako, da je kar ni hotel izpustiti iz rok; in če jo je prišel kdo drug prosit, je rekel: ‘To je moja plesalka.’ Plesala sta do večera, potlej pa je Pepelka hotela domov. Kraljevič jo je hotel pospremiti, ona pa se mu je izmuznila.
Naslednji dan ji je ptička vrgla še imenitnejšo oblekico, kakor prejšnji dan. Na plesu je zopet plesala le s kraljevičem, ki jo je čakal, da je prišla. Nato pa mu je zvečer zopet ušla.
Tretji dan pa ji je ptička vrgla obleko, ki je bila tako prekrasna in bleščeča, kakršne še ni imela, in čeveljčki so bili iz čistega zlata. Na plesu je kraljevič plesal le z njo. Ko pa se je zvečerilo, je Pepelka tako jadrno izginila, da kraljevič ni mogel za njo.”
Iz zgodbe lahko vidimo, da kraljevič pride nasproti Pepelki. Pepelka se je le prikazala, nasproti pa je prišel on. Ko se Pepelka drugič prikaže, jo on že čaka. On je v akciji, on ji da roko, on jo povabi na ples in on poskrbi, da ne bi plesala še s kom drugim.
To se zgodi trikrat, Pepelka se mu trikrat pokaže v vsej svoji milini (saj veste, pravilo očesnega stika, vsaj 3-krat). Že res, da tudi trikrat zbeži (o tem zakaj, drugič), a se tudi trikrat vrne in vsakič je lepša.
In tretjič končno stopi v akcijo kraljevič s svojim inovativnim pristopom, kako bi jo zadržal (da bi dobil njeno telefonsko številko).
Vendar se Pepelka vrne nazaj ob ognjišče. Kraljevič postane zdaj še bolj dejaven in jo začne iskati po celem kraljestvu. Najti mora Pepelko, takšno kot je, včasih tudi prašno od pepela, v stari obleki in s cokljami na nogah. Tako pridemo do zadnjega dela zgodbe, ki vodi k poroki.
Je to res le pravljica?
Zdaj boste rekle: “Ah, to je le pravljica.” Vendar stare pravljice nosijo v sebi modrost tistega, kar se dogaja v nas samih, le da je zavito v zunanje dogajanje. Pravzaprav so bile pravljice prvotno namenjene odraslim za razreševanje notranjih konfliktov.
Včasih smo vse ženske malo podobne Pepelki in čepimo v pepelu ter objokujemo svojo usodo. A ko pride priložnost, zakaj ne bi vstale iz pepela, si oblekle lepo obleko in prišle na ples?
In če je uspelo Pepelki, zakaj ne bi tudi vam? Pa še lažjo nalogo imate, ker princ ni določen vnaprej in se marsikdo na plesu lahko izkaže za vašega princa.
Preberi še: Kako naj pritegnem njegovo pozornost?
res kot v pravlicah,res si premalo casa vzamemo za svojo osebnost,ker smo predolgo bli v opeti zkrogod druzine in sistemov.o.k. l,p. čav.