Obstaja tista vmesna faza spoznavanja, ko si uradno še “čisto kul”, neuradno pa se tvoje misli malce predolgo ustavljajo pri eni osebi.
Pogovor poteka lahkotno, dopisovanje je še vedno v mejah, a nekje zadaj že nastaja tisti znani občutek, da to vendarle ni povsem običajen stik. In prav v tej fazi se začnejo pojavljati simpatične navade, ki razkrivajo več, kot bi si želel priznati.
Gre za drobne trenutke med zmenki, spoznavanjem v živo ali prek spleta, ko se um že malce poigrava z idejo bližine, srce pa še išče pogum, da bi to priznalo na glas. Prav te majhne situacije naredijo proces spoznavanja tako človeški, zabaven in nenavadno prikupen.
Sporočilo prebereš takoj, odgovarjaš pa celo večnost
Ko zazvoni telefon in zagledaš njegovo ali njeno ime, se zgodi skoraj filmski trenutek. Vse vidiš, vse razumeš, vendar seveda ne odgovoriš takoj. Ne zato, ker so ti všeč igrice, ampak ker želiš delovati sproščeno.
Zato odložiš telefon, globoko vdihneš in se odločiš, da je čas za odgovor čez “ravno prav” minut. Medtem v glavi nastaja popoln odgovor. Malo ga popraviš. Pobrišeš emoji. Dodaš drugega. Nato še enkrat preveriš ton, da ne bi deloval preveč navdušeno ali preveč hladno. In ko končno pošlješ sporočilo, občutiš kar malce ponosa.
➤ Je zaljubljenost prevara narave?
Postaneš specialist za razlago tonov in ločil
En sam kratek odgovor dobi vsaj tri možne interpretacije. Če ni dodan smeško, se sprašuješ, ali je morda utrujen, zadržan ali zgolj tip osebe, ki ne uporablja čustvenih ikon. Če doda piko, se ti zazdi nekoliko resen.
Če odpiše z daljšim sporočilom, dobiš rahlo upanje. Nenadoma se ti zdi, da delo z besedami ni več le komunikacija, ampak celotna študija človeške psihe. In čeprav se zavedaš, da verjetno pretiravaš, je to del tiste sladke napetosti, ki spremlja spoznavanje.
Odpreš se zanimanjem, za katera nisi vedel, da te zanimajo
Če omeni, da rada hodi v hribe, se zalotiš pri misli, da bi tudi ti morda našel mir v naravi. Če ima rada določeno zvrst glasbe, nenadoma preveriš njene izvajalce. In če govori o kuhanju, se zdi, da tudi ti nenadoma razumeš pomen dobrih začimb.
Ne gre za pretvarjanje, temveč za spontan občutek, da želiš biti del sveta, ki ga nekdo drug z navdušenjem opisuje. In prav to ustvarja nežno povezavo, ki daje pogovorom več topline.
Postaneš rahlo bolj urejena verzija sebe
Nisi še na zmenku, greš samo v trgovino, a vseeno izbereš tisto majico, ki ti bolje pristoji. Malo se pogledaš v ogledalo, popraviš lase in pomisliš, da nikoli ne veš, koga srečaš. Tudi doma se ustvari želja po večji urejenosti.
Čeprav si še daleč od tega, da bi kdorkoli stopil skozi tvoja vrata. To ni prisila, ampak tihi občutek, da si želiš delovati najbolje, kar znaš. Že to dejstvo pove veliko o občutku, ki nastaja.
Prijateljem zagotavljaš, da je vse še na začetku
“Ni nič, samo pogovarjava se,” poveš sproščeno, a vseeno dodaš še, kako zabaven je pogovor, kako simpatičen se ti zdi oziroma kako prijetno energijo ima. Seveda zaključiš z mislimi, da nimaš nobenih pričakovanj. Toda v očeh prijateljev je vse jasno. In morda tudi v tvojih, čeprav tega še ne želiš priznati.
Lepota majhnih znakov
Ko ti je nekdo všeč, ne postaneš šibkejši. Postaneš bolj pozoren, mehkejši, bolj iskren. In prav ti mali znaki, ki jih skušaš skriti pod plastjo razuma, kažejo, da se v tebi odpira prostor za bližino, spoznavanje in možnost nečesa lepega.
Ni treba, da vse razumeš takoj. Ni treba, da vse analiziraš. Včasih je dovolj, da se nasmehneš svoji zmedenosti in ji dovoliš, da te spomni: zanimanje je prijetno, človeško in povsem v redu. In če se ob tem še malo nasmehneš sam sebi, si že na zelo dobri poti.
