O ljubezni je napisanih malo morje dejstev, resnic in tudi zmot. Vsak posameznik ima o ljubezni svojo predstavo in prav je tako.
Pogosto slišimo, da je zveza razpadla, »ker so metuljčki nehali leteti«. Ob takšnih razpravah se vprašamo, »ali metuljčki sploh morajo leteti« in ali je res za zvezo funkcionalno, da smo nad nekom popolnoma navdušeni. Je sploh problem, če se nismo več sposobni zaljubiti? Dalje … kako si sploh razlagamo zaljubljenost in ljubezen. Je v naših razlagah in predstavah o ljubezni bistvo naših problemov v odnosu do druge osebe?
Kako daleč sta zaljubljenost in ljubezen?
Ko govorimo o ljubezni, imamo v mislih ljubeč odnos med dvema.
Ljudje pogovorno vedno postavljamo ločnico med zaljubljenostjo in ljubeznijo, razvoj druge pa nujno pogojujemo z obstojem prve. Med ljubeznijo in zaljubljenostjo je res veliko razlik. Najpomembnejša pa je ta, da ena z drugo nima kaj veliko opraviti. Upamo si celo trditi, da zaljubljenost ovira razvoj ljubezni in odnosa, v katerem se dve osebi ljubita.
Zaljubljenost se od ljubezni v marsičem razlikuje!
Zaljubljenost je nedvomno veliko bolj intenzivna kot ljubezen. Za mnoge tudi izredno prijetna, vendar pa nikakor ne predstavlja podlage ljubezni in zrelega odnosa. Pri zaljubljenosti namreč osebo idealiziramo, ji pripišemo vse lastnosti našega idealnega partnerja in o njej fantaziramo. Do teh fantazij pa nimamo kritične »distance«.
Podlaga za ljubezen je, da osebo spoznamo
Ker zaljubljenost pogosto megli pravo videnje osebe, v katero smo zaljubljeni, nas to odvrača od tega, da bi osebo zares spoznali takšno kot je. To pa je osnova in podlaga stvarnega odnosa.
Podlaga ljubezni je poznavanje druge osebe, podlaga zaljubljenosti pa idealizirane predstave o njej.
Prepričanje, da ljubezen izhaja iz zaljubljenosti je torej napačno. Dalj časa, ko osebo idealiziramo, manj možnosti imamo, da bi spoznali takšno kot je. Če torej že dalj časa niste bili zaljubljeni, s tem ni nič narobe. Je celo pozitivno, saj ste na dobri poti do ljubezni.
Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da človek sčasoma popolnoma izgubi sposobnost »zaljubiti se«. Zato brez skrbi, ljudem skušajte zares prisluhniti, pri tem pozabite na vaše ideale in hitro boste ugotovili, da se lahko dobro razumete z veliko več ljudmi, kot ste si sploh lahko kdaj zamislili.
Zmote o ljubezni
Ljubezen je manj intenzivna od zaljubljenosti!
Za razliko od zaljubljenosti, je ljubezen, kot že rečeno, manj intenzivna in je podlaga za stvaren odnos. Kljub temu pa ljudje tudi ljubezni radi pripisujemo značilnosti, ki nas ovirajo, da bi takšen stvarni odnos zares vzpostavili.
Nekaj takšnih »zmotnih predstav« o ljubezni je: »Ljubezen je smisel življenja.«; »Prava ljubezen se čuti stalno.«; »V pravi ljubezni ni konflikta in jeze.«; »Ljubi se le enkrat, do konca življenja.«; »V pravi ljubezni je spolnost fantastična.«; »Ljubi se lahko le eno osebo hkrati.«
Zveni znano? Verjetno bi vsak od nas, če bi podrobno pobrskal po lastnih mislih, našel katero izmed teh predstav ali pa še kakšno drugo zmotno predstavo. Zmota teh predstav je v tem, da navadno vodijo v nefunkcionalen odnos, v katerem sami trpimo ali pa trpi partner. Poglejmo predstavo »Ljubezen je smisel življenja«. S takšno predstavo ljubezni pripisujemo takšno vrednost, kot ga ima naše življenje. Če imamo v odnosu z nekom takšno predstavo, smo v neprestanem strahu, da jo bomo izgubili in potem bi bili nesrečni do konca življenja. Pri nas samih navadno pomaga, če zase iščemo proti-dokaze za to trditev, pri drugih pa pogovor z njimi o tej predstavi in možnih posledicah.
Tudi predstava »Prava ljubezen se čuti stalno« ni nič manj zmotna. Posledica takšne predstave je, da moramo neprestano čutiti prijetnost in srečo ob partnerju. Trenutek lastne nezainteresiranosti ali nezainteresiranosti s strani partnerja si takoj razlagamo kot konec odnosa in prenehanje ljubezni. Takšna predstava lahko vodi tudi v številne konflikte z vsebino »vseeno ti je zame«.
Podobno je s predstavo »V pravi ljubezni je spolnost fantastična«. Ljubezen po takšni predstavi sodeč pomeni iskanje idealnega spolnega partnerja in kot vsak ideal, se tudi ta, »z mukami« išče ter se praviloma ne najde.
Za konec …
Vseeno pa vse zmotne predstave ne vodijo nujno do neuspešnega odnosa. Če se namreč spoznajo ljudje, ki imajo podobne (zmotne) predstave o ljubezen je izid odnosa lahko uspešen. Ne pa nujno kvaliteten. Kaj pa v primeru, če nekoga, ki z nami deli podobne zmotne predstave o ljubezni, ne spoznamo? Takrat je skrajni čas, da se vprašamo, kakšne lastnosti pripisujemo ljubezni, skušamo predvideti negativne posledice takšnih lastnih zmotnih predstav in zmotne predstave zamenjati z manj samouničujočimi. Kaj pa ima s tem vsem opraviti zaljubljenost? Prav nič. Če metuljčki ne letajo več, jim le še pomahajte v slovo in uživajte v prijetnem pogovoru z nekom, za katerega veste, da se vanj zagotovo ne boste zaljubili. Morda pa bo ravno to začetek lepega odnosa.
