Vsi si želimo pustiti dober vtis, še posebej kadar gre za spoznavanje novih ljudi. Vendar se pogosto niti ne zavedamo, da v določenih trenutkih oddajamo napačne signale.
Ne zato, ker bi bili neiskreni ali neprimerni, temveč zato, ker so nekatere napake tako majhne, da jih enostavno prezremo. Ravno te drobne napake imajo pogosto največji vpliv. Nekdo, ki bi nas sicer z veseljem bolje spoznal, dobi občutek, da nismo zainteresirani.
Ali pa, da smo zadržani, čeprav smo v resnici le malo nespretni. Čas je, da osvetlimo te vsakdanje drobce, ki nam morda nevede zapirajo vrata.
Preveč govorimo o sebi
Pogovor, ki teče samo v eno smer, hitro izgubi ravnotežje. Če nenehno govorimo o svojih doživetjih, načrtih in stališčih, sogovornik nima priložnosti, da se izrazi. Takšna dinamika pogosto izpade kot egoizem, čeprav je včasih zgolj rezultat treme ali želje po sproščenem pogovoru.
Dobro je biti odprt in povedati nekaj o sebi, a prav tako pomembno je, da pokažemo zanimanje za drugega. Preprosto vprašanje o njegovih izkušnjah ali mnenju lahko popolnoma spremeni energijo pogovora. Pristen interes je pogosto bolj privlačen kot katera koli izjava o sebi.
➤ Ustrezna verbalna in neverbalna komunikacija v svetu samskih
Fotografije, ki ustvarjajo napačen vtis
Na spletu pogosto izberemo tiste fotografije, ki so nam najbolj všeč, ne pa tiste, ki najbolje predstavljajo našo energijo. Stara, preveč retuširana ali pozerska slika lahko ustvarja pričakovanja, ki v resnici ne ustrezajo naši osebnosti. To vodi do zmede in razočaranja ob srečanju v živo.
Veliko boljši vtis naredimo s preprosto, a naravno fotografijo, ki ujame naš značaj. Iskren nasmeh, pogled v objektiv in okolje, v katerem se dobro počutimo, povedo več kot popolna poza z dopusta pred petimi leti. S tem pokažemo, da smo pristni in pripravljeni na iskren stik.
Sporočila brez prave vsebine
Če pošiljamo sporočila, ki nimajo konkretne vsebine, se hitro ustvari vtis, da pišemo iz navade ali dolgčasa. Vprašanja brez pravega pomena, odzivi z eno samo besedo ali emotikonom, pa tudi ponavljajoče “kaj delaš…kako si” pogosto delujejo brezosebno in nezainteresirano.
Boljše je, da si vzamemo trenutek več in napišemo nekaj z mislijo. Opazimo nekaj, kar nam je bilo všeč, navežemo se na prejšnji pogovor ali preprosto povemo, da smo pomislili nanj/o. Takšna sporočila ustvarjajo občutek bližine in zanimanja, kar je osnova za napredek v odnosu.
Premajhna odzivnost ali odsotnost
Zamujanje z odgovori, ignoriranje vprašanj ali občutek, da se oglašamo le občasno, hitro deluje kot znak nezanimanja. Tudi če to ni namen, sogovornik pogosto dojame, da ni pomemben ali da nimamo resnih namenov. In to ga lahko tiho odvrne.
Če smo res zasedeni, to lahko preprosto sporočimo. Iskrenost je boljša od tišine. Včasih gre zgolj za nekaj ur, a brez razlage postane to praznina, v kateri se ugibanja hitro prelevijo v odmik. Z majhno gesto spoštovanja naredimo velik vtis.
Energija, ki je sami ne opazimo
Včasih ne gre za besede, temveč za energijo, ki jo oddajamo. Če se pojavimo brez prave prisotnosti, z očmi na telefonu ali s telesom obrnjenim stran, to drugi začutijo. Tudi če smo prijazni, oddajamo vibracijo nedostopnosti ali zadržanosti.
Zavedna prisotnost – pogled v oči, nasmeh in pozorno poslušanje – ustvarja občutek povezanosti. Gre za drobne geste, ki povedo več kot dolgi govori. V svetu, kjer je vse hitrejše, postane prava pozornost najbolj dragocena valuta, tudi pri spoznavanju.
Domišljanje, razlaga in popravljanje
Če začnemo razlagati sogovornikove odzive po svoje, hitro zaidemo. Včasih nekdo ni odgovoril, ker je bil zaposlen. Morda je bil tišji, ker ga je nekaj zmotilo. A namesto da vprašamo, si pogosto ustvarimo svojo zgodbo in ukrepamo po njej. S tem delamo škodo odnosu, ki sploh še ni dobil priložnosti.
Tudi prekomerno popravljanje sebe ali opravičevanje zaradi malenkosti deluje nesproščeno. Ni treba, da smo popolni. Bolje je biti naraven in pustiti prostor za napake, kot pa vseskozi iskati idealno različico sebe. Prava povezava se rodi v iskrenosti, ne v brezhibnosti.
