Kaj lahko o novi simpatiji izvemo že iz tega, kaj in kako bere? Presenetljivo veliko – če knjig ne jemljemo kot test osebnosti, ampak kot majhen vpogled v njen vsakdan.
Ni pomembno samo, ali nekdo bere romane, biografije ali kriminalke. Zanimivo je tudi, kdaj poseže po knjigi, zakaj jo izbere, ali jo brez slabe vesti odloži in o katerih zgodbah želi govoriti še dolgo po zadnji strani.
Pri spoznavanju so prav takšne podrobnosti lahko bolj zanimive od klasičnega seznama hobijev.
1. Izbira knjig razkriva predvsem radovednost
Najljubši žanr ne pove, kakšen človek je nekdo. Ljubitelj kriminalk ni zato bolj skrivnosten, bralec ljubezenskih romanov pa ne nujno bolj romantičen. Veliko bolj zanimivo je vprašanje, kaj človeka vedno znova pritegne k določeni temi.
Nekoga zanimajo življenjske zgodbe, drugega oddaljeni kraji, tretjega zgodovina, znanost ali človeški odnosi. Prav tu se skrivajo odlične iztočnice za spoznavanje. Namesto vprašanja o najljubši knjigi je včasih bolj zanimivo izvedeti, katera tema človeka tako prevzame, da o njej poišče še naslednjo knjigo.
➤ Zakaj nas privlačijo ljudje, ki imajo “svoje” življenje
2. Način branja pove nekaj o prostem času
Nekdo bere vsak večer pred spanjem, drugi samo na dopustu, tretji posluša zvočne knjige med vožnjo, četrti pa že več mesecev premika isto knjigo z ene strani nočne omarice na drugo. 😄 Vse to so različni načini vključevanja branja v vsakdan. Za samske je zanimiv prav ta širši pogled.
Bralne navade lahko odprejo pogovor o tem, kako nekdo najraje preživlja mirne večere, koliko potrebuje časa zase in ali prosti čas raje zapolni z dogajanjem ali umikom od njega. Knjiga je v tem primeru samo vrata do precej širše teme o življenjskem ritmu.
3. Dobra knjiga hitro pokaže, o čem se človek rad pogovarja
Nekatere knjige preberemo in jih naslednji dan skoraj pozabimo, druge pa sprožijo kup vprašanj, mnenj in zgodb. Ko nekdo z navdušenjem razlaga, zakaj ga je neka knjiga presenetila ali razjezila, se pogosto pokaže precej več osebnosti kot pri naštevanju osnovnih podatkov o sebi.
Pri novem poznanstvu zato ni pomembno, ali sta oba prebrala iste naslove. Zanimiv je že pogovor o tem, zakaj je nekomu določena zgodba ostala v spominu. Različni knjižni okusi so lahko celo prednost, saj drug drugemu odpirata teme in svetove, do katerih sicer ne bi prišla.
4. Tudi odložena knjiga pove zanimivo zgodbo
Obstajajo ljudje, ki morajo vsako začeto knjigo prebrati do konca, in taki, ki po petdesetih straneh brez težav priznajo, da zgodba preprosto ni zanje. Že iz tega lahko nastane precej zabaven pogovor. Ne zato, ker bi eden od teh pristopov povedal, kdo je bolj vztrajen ali bolj odprt.
Zanimivo je predvsem, kako ljudje razmišljamo o svojem času. Nekateri uživajo v občutku, da so nekaj dokončali, drugi ga raje namenijo nečemu, kar jih v tistem trenutku bolj pritegne. Takšna mala razlika je precej bolj osebna tema kot vprašanje, kateri žanr je komu všeč.
5. Ni treba biti knjižni molj, da je tema zanimiva
Tudi dejstvo, da nekdo skoraj ne bere knjig, ni razlog za hitro sodbo. Morda bere dolge članke, posluša podkaste, gleda dokumentarne oddaje ali se nove stvari raje uči drugače. Bralna navada je samo eden od načinov, kako človek poteši radovednost ali se odklopi od vsakdana. Pri spoznavanju je zato bolj zanimivo vprašanje, kam človeka odnese zanimanje.
Nekdo bo priporočil roman, drugi dobro reportažo, tretji zvočno knjigo, četrti pa temo, o kateri je zadnje dni prebral vse, kar je našel. Prav takšni detajli lahko odprejo pogovor, ki se začne pri knjigi in konča nekje povsem drugje. Knjige same po sebi ne napovedujejo, ali se bosta dva ujela. Lahko pa ponudijo zelo naraven način, da se pogovor premakne od splošnih vprašanj k stvarem, ki človeka zares zanimajo.
