Zdaj poznamo naloge delov naših možganov. In kaj ima vse to z moško-ženskim razmišljanjem? Zelo veliko. Pa gremo po vrsti. Najprej limbični sistem.
Ženske so empatične, moški racionalni
Ženske so zaradi limbičnega sistema sposobne večje empatije kot moški, lažje razumejo in prepoznavajo čustva in so s čustvi bolj povezane kot moški.
Lahko bi rekli, da moškim lastna čustva niso tako dostopna. Večkrat se ne zavedajo, kaj dejansko čutijo ali se ne zavedajo lastnih čustev dovolj hitro.
Precej težje kot ženske prehajajo tudi iz enega čustvenega stanja v drugega (ženske imamo včasih jok in smeh v isti vreči, kajne?). A to ne pomeni, da so ženske bolj čustvene kot moški. Nasprotno. Čustvene reakcije moških so močnejše.
Razlika je v izražanju čustev
Manjša sposobnost izražanja čustev (naj je biološko ali družbeno pogojena) lahko povzroča v moških frustracije. Izhod iz njih je v glavnem agresija (jeza, bes), saj moški v primeru občutenja notranjega nasprotja z razliko od žensk v povprečju ne izberejo umika za rešitev frustracije.
Moški čustva pokažejo šele, ko so močna, ženske jih pokažemo takoj.
Moški v glavnem pokažejo čustva šele takrat, ko so izredno intenzivna, močna, ženske jih pokažejo takoj. Na izražanje čustev moških še dodatno vpliva vzgoja in okolje, ki pričakuje od moških, da se imajo vedno v nadzoru. Pokazati ranljivost je še vedno znamenje šibkosti moškega, njegove nezanesljivosti, izgube nadzora, samokontrole in odraz nemoči.
Nasprotno, ženske pokažemo čustva takoj, tudi takrat, ko še niso tako močna in intenzivna. Zaradi tega nas moški včasih težko razumejo, saj gledajo na našo izražanje čustev s svojega vidika. Domnevajo torej, da je tisto, kar čutimo, izredno močno.
Prav tako ženske pogosteje izražajo čustva skozi besede, kar je rezultat nedvomno močnejšega področja za komuniciranje. Ženske uporabljamo kot komunikacijski kanal predvsem govor.
Moški težje prehajajo od misli k čustvom. Vsako vedenje človeka sestavljajo namreč misli, dejanja (aktivnost), čustva in fiziologija. Na misli in dejanja lahko vplivamo, medtem ko na čustva in fiziologijo ne moremo neposredno vplivati. Zaradi tega moški težje preklopijo med domom in službo.
Ženske smo z mislimi takoj pri družini, premišljujemo, kaj bomo kuhale, kaj je potrebno nabaviti v trgovini, kdo bo peljal otroke v glasbeno šolo. Moškim je ta preklop težji. Zato moški večkrat potrebujejo tisti “time-out” med službo in domom.
Moški rešujejo, ženske razumejo
Naslednja bistvena razlika je v razmišljanju in reševanju problemov. Moški so usmerjeni k reševanju problemov, ženske k razumevanju. Moški lahko istočasno rešujejo manjše število problemov, medtem ko lahko ženske rešujejo večje število problemov istočasno. Večina žensk z lahkoto lika perilo, kuha kosilo, se pogovarja z otrokom, gleda televizijo in tu in tam še “obremenjuje” partnerja s vprašanji.
Moški tega v glavnem niso sposobni. Osredotočijo se na konkretno, omejeno temo. Njihova prednost je, da se ne obremenjujejo s podrobnostmi (saj jih sploh ne opazijo), ampak poskušajo zmanjšati kompleksnost problema, ki ga rešujejo.
Še ena bistvena razlika v razmišljanju je, da moški probleme rešujejo, ženske pa jih skušajo razumeti.
Še nekaj je pomembno: Z lahkoto se distancirajo od problema, ki ga rešujejo, medtem ko se ženske težko emocionalno ločimo od problemov.
Sposobnost žensk, da bolj enakomerno uporabljajo obe polovici možganov, ima prednost v primeru možganske kapi. Ženske se neprimerno lažje opomorejo kot moški, saj lahko uporabljajo dalje drugo polovico možganov za vse aktivnosti.
Seks ali ljubljenje?
Nedvomno moški zaradi neprimerno večjega spolnega področja v možganih pomislijo na seks večkrat kot ženske. Moški so predvsem vizualno usmerjeni, kar pomeni, da je zanje gledanje žensk tako normalno, kot za ženske občudovanje cvetja.
Če ženske iščejo varnost, zaupanje in zanesljivost pri potencialnem partnerju, moški najprej iščejo potencialne partnerice za spolni odnos. Za moške je spolnost, spolni odnos enako pomemben kot za ženske pogovor (ženske imamo v povprečju bolj razvit audiocenter, moški videocenter; zato si ženske želimo besed med ljubljenjem, moški pa nas želijo gledati).
Spolnost je zanje način izražanja, sprejemanja, tolažbe in potrjevanja. Zavrnitev spolne pobude je zanje čustveno zavračanje in hkrati odraz neuspeha.
Moški so usmerjeni k ciljem, k rešitvam, ne toliko k občutkom. Vazopresin, ki se sprošča v velikih količinah, spodbuja v njih željo po telesni strasti, spontanosti, igrivosti, poželjivi spolnosti. Nastaja med spolnim odnosom, zato je za moške spolni odnos sam tako pomemben. Zanje je to oblika predajanja, neposrednosti, strasti. Zato imajo moški radi hitri seks.
Ženske nasprotno šele skozi predigro, objemanje, poljube vzpostavimo občutek, ki ga želimo. Varnost, zanesljivost, zaupanje. Za nas je torej ljubljenje tisti odgovor. Seveda govorimo o povprečju. Oksitocin. Hormon ljubezni. Več se bomo objemali, bolj se bo sproščal in bolj bo ženska čutila intimnost v odnosu.
Še nekaj je, kar ni zanemarljivo. Moški so kot odprte knjige. Če so vzburjeni, tega ne morejo prikriti. Ženske … za nas je nekoliko drugače, kajne? Ni vse tako očitno.
Sama vidim to različnost, drugačnost kot čudovito možnost dopolnjevanja. Ravno ta drugačnost je tista, zaradi katere se iščemo, zaradi katere smo skupaj, čeprav se ne razumemo.
Ne vem, zakaj bi se morali razumeti z vidika razlik, ki jih prinaša naša spolnost. Bistveno je, da razumemo človeka ob nas. Kot moški in ženske se ne trudimo toliko z razumevanjem drug drugega.
Samo sprejeti se moramo, takšne kot smo. Svojo drugačnost. Zaradi nje smo moški in ženske in zaradi nje dajemo drug drugemu nekaj, kar sami sebi ne moremo dati.
Preberi si še prvi del prispevka: Kdaj se pojavijo razlike med moškim in žensko?
