Strinjam se, da je odgovorov na naslovno vprašanje sicer lahko več, vseeno pa obstaja nekakšen skupen strah v ozadju. Ni posebna skrivnost, da gre za strah pred zavrnitvijo. Prav strah pred zavrnitvijo, pa je eden globljih strahov, s katerim se tako ali drugače soočamo prav vsi ljudje po svetu.
Strah pred zavrnitvijo in neuspehom moške odvrača od tega, da bi pristopili k dekletu.
Gledano čisto biološko, gre za neposredno povezavo s pripadnostjo svoji vrsti. Torej za strah, da nas bodo drugi izločili in bomo tako ostali sami v tem svetu.
Strah nas je, da nas nekdo ne bi maral. Če se nam takšne misli začnejo vrtinčiti po glavi, lahko postanemo razburjeni, anksiozni in depresivni. Odgovor na takšno stanje in posledično izhod iz takšnega položaja, kjer se nam v mislih vrtinčijo negativne misli, se skriva v spoznanju, da zavrnitev ne pomeni, da smo tudi mi slabi.
Strah pred zavrnitvijo lahko razumemo tudi kot strah pred občutenjem izkušnje. Strah nas je občutiti strah. A resnici na ljubo, prav tovrstno občutenje strahu okrepi človeka in prispeva k boljšim odnosom.
Strah pred zavrnitvijo je namreč hkrati tudi strah pred bolečino. Bolečina nam preživetveno namreč pomeni nekaj, od česar je potrebno iti stran. Pogosto torej preventivno raje ne pristopimo k dekletom, saj se na takšen način vnaprej izognemo možni bolečini.
Ljudje si želimo biti sprejeti in zaželeni
Izguba pa boli. Vseeno pa imamo na voljo tudi poseben proces, ki ozdravi tudi najhujše izgube v življenju. Imenuje se žalovanje. Gre za proces, v katerem prepoznamo pomen sprejemanja lastnih občutij v smislu, da z nami ni nič narobe, ker se tako počutimo.
Če odpremo svoje srce nekomu, ki nas je potem zavrnil, to še ne pomeni konca sveta. Lahko si dovolimo občutiti obžalovanje, strah, osamljenost, jezo … karkoli že spada v proces žalovanja. Enako, kot se počasi ozdravimo, kadar nam umre ljubljena oseba, se bomo ozdravili tudi takrat, ko nas nekdo zavrne.
Osebnostni razvoj pomeni tudi izgradnjo notranje odpornosti. To izvajamo skozi sprejemanje lastnih izkušenj, ne glede na to, kako krute mogoče so.
Pogum in ustvarjalnost
Če želimo torej ozavestiti in sprejeti, kar bi sicer radi odrinili od sebe, potrebujemo pogum in ustvarjalnost.
Ko sčasoma postajamo vedno bolj samozavestni v izkušnjah, bodo naši odnosi veliko bolj sproščeni in izpolnjeni, ne glede na to, kakšne so kot posledica naših odnosov z drugimi. Ko nas je sčasoma vedno manj strah naših občutij tj. vedno manj nas je strah samih sebe, nas zavrnitve tudi vedno manj prizadenejo.
Potrditvena zmota
V zvezi s strahom pred zavrnitvijo pa opozorimo še na vidik, ki ga psihologija imenuje potrditvena zmota.
Ni pomembno kolikokrat vržete kovanec v zrak. Vedno je možnost 50 %, da bo padel ali na eno ali na drugo stran. Torej, tudi če stokrat zaporedoma vržete kovanec v zrak in on pade na stran, kjer je cifra, to pri naslednjem, 101. metu ne pomeni, da bo takrat zagotovo pristal na drugi strani. Prav nič večja verjetnost ni, kot če bi kovanec metali prvič.
Ko vstopate v odnose oz. pristopate k dekletom, naj vas ne bo strah svojih občutij tj. strahu pred zavrnitvijo. Te izkušnje vas izgrajujejo zato, da lahko dolgoročno lažje živite.
Prav tako pa se ne zapletajte v potrditveno zmoto. Vsaka oseba je svoj človek in tudi, če ste imeli že sto zaporednih zavrnitev, ne morete vedeti, kaj bo pri stoprvem dekletu. Na vas je le to, da se iz preteklih izkušenj čim več naučite.
Srečno!
