Odgovor ni tako preprost – najprej se moraš zavedati, da se skozi zgodovino ni emancipiral in osamosvojil le ženski spol, ampak tudi človek kot tak. Sodobni mestni človek 21. stoletja je bil z vso silo in hitrostjo podvržen razvoju tehnologije, prostemu dostopu znanja in obračanju stran od religije k duhovnosti.
Dandanes se od nas zahteva, da poznamo, razumemo in obvladamo reči z vseh mogočih področij, v tisti domeni, s katero se ukvarjamo profesionalno, pa moramo biti praktično “top of the top”, da sploh še imamo kakšne možnosti na trgu dela.
Obvladati moramo računalnike in se redno udeleževati socialnih omrežij, seznanjeni moramo biti s tekočo državno in evropsko politiko, se v prostem času (ki ga je zmeraj manj) ukvarjati s svojim telesom in duhom, čas moramo najti še za prijatelje in socialno udejstvovanje, otroke pa moramo vzgajati po najsodobnejših psiholoških in pedagoških načelih.
Moderen človek mora obvladati kup novih strari.
In da vse to zmoremo, moramo sebe resnično dobro poznati.
Od partnerskega odnosa in partnerja zahtevamo več
Sodobni človek namreč postaja dovzeten ne le za svet okoli sebe, ampak tudi zase in svojo osebnost. Neverjetno dobro pozna svoje želje, pričakovanja, sposobnosti, pomanjkljivosti, razume delovanje socialnih skupin, v katere se vsakodnevno vključuje, poskuša spoznati in razumeti mišljenje drugih ter na ta način predvideti, kaj lahko pričakuje od drugih, da bodo storili. Sodobni človek ne mara pravih presenečenj.
Iz sodobnega sveta je tako izginila tista prava čarovnija: Šamane so zamenjali specializirani zdravniki in učitelji vzhodnjaške duhovnosti, vedeževalke nam napovedujejo prihodnost preko SMS sporočil, bogovi so tako ali tako že padli na glavo in celo princeske iz pravljic več ne doživijo srečnega konca.
Namesto ‘happy enda’ in prave ljubezni smo dobili v zameno vzajemne partnerske zveze in niti otrok več ne rojevamo po klasični poti: oplojujemo se umetno, rojevamo v bazenih in obrnjeni na glavo in kaj vem, kaj še vse.
O tem, kako sodobni človek seksa, raje sploh ne bi. Dandanes mora biti spolnost zdrava, nas osrečevati, nam nuditi multiple orgazme s pomočjo neverjetnih poz kamasutre za katere pol leta raztegujemo naša telesa, da smo jih sploh sposobni. Še ‘misijonarski’ ni več to, kar je bil.
In ni nič čudnega, če smo po poti uspeli racionalizirati še ljubezen, zaljubljenost, zatreskanost in vse, kar sodi poleg. Sodobni človek se več ne zaljublja, vsaj ne tako kot nekateri sentimentalneži še verjamejo, da naj bi se: da naj bi padla strela z jasnega, metuljčki naj bi frčali po želodcu, srce nabijalo gor do grla, roke naj bi se nam tresle in jezik zavozlal.
Sodobna ženska ali moški se namreč v intimo spuščata povsem racionalno in premišljeno, potem ko pretehtata vse razloge za in proti ter se računica izide.
Zadovoljiti se nočemo z ničemer slabšim od preprosto popolnega.
Če gre za razmerje bolj spolne narave, mora biti naš partner zdrav in v dobri telesni kondiciji, nuditi nam mora neverjetne užitke in nas od začetka do konca držati v popolni spolni vzburjenosti.
Kadar pa iščemo partnerja kot takšnega, pa mora dokaj spodobno izgledati, mora biti urejen, razgledan, pameten, mora imeti dober smisel za humor, mora znati debatirati o resnih in manj resnih zadevah na zavidljivi ravni, mora imeti podobne cilje v življenju, biti samostojen in imeti gotovo zaposlitev (ali za nekoliko mlajše, mora biti na perspektivnem študiju). Zadovoljiti se nočemo z ničemer slabšim od preprosto popolnega.
S tabo ni prav nič narobe!
In sedaj, za vse tiste v ljubezni razočarane ženske, ki se sprašujete, kaj je tako narobe z vami, da se moški preprosto ne odločijo za vas, ampak raje za kakšno z večjimi prsmi ali večjim intelektom oziroma se za vas iskreno zanimajo le takšni, ki pa vas preprosto ne privlačijo.
Popolnoma nič ni narobe s tabo. Po vsej verjetnosti si celo daleč od tega, pametna, lepa za umret in uspešna. In predvidevam lahko le, da se te moški prav zaradi tega nekoliko ustrašijo. Sodobni človek je namreč obseden s popolnostjo in dovršenostjo na vseh področjih in le redki so takšni, ki jim to dejansko uspeva.
Problem je le, da so današnji kriteriji postavljeni preprosto previsoko. Nobeden ni popoln in tega se dobro zavedamo, ko gre za nas same – druge ljudi pa preprosto preveč idealiziramo in poveličujemo.
Pa tudi tista ta prava kemija se ne zgodi z vsakim, ki gre mimo …