Stara šola nas uči, da smo vedno moški tisti, ki v razmerju izzovemo razloge za ločitev. A zdaj, v modernem času, so stvari malce drugačne in če imaš srečo, lahko v življenju spoznaš mnogo zanimivih tipov žensk. Takšnih, ki ti bodo dale kar nekaj razlogov, da jih boš pustil same v njihovih bolestnih prepričanjih.
Kajti, navkljub splošnemu prepričanju, da smo moški tisti, ki v razmerju postanemo pasivni in neaktivni (čemur sploh ne bom oporekal), obstajajo tudi čisto zdravi razlogi, zakaj se moški odločimo, da bomo našo pot raje nadaljevali solo.
Ženske so tečne
Na račun tečnosti žensk se pišejo kolumne, zgodbe, bajke in šale. Zdi se, da ženske po navadi tečnarijo, kadar ni vse tako, kot so si one zamislile, da bi moralo biti. Moški poskušamo zadeve popraviti, a ker s svojimi dejanji, bodisi prekomernimi izkazovanji ljubezni, darili ali presenečenji ne zdravimo vzroka, ampak samo simptome, so ženske še naprej tečne.
Problem je v tem, da ženske po določenem času občutijo, kot da imajo kontrolo v razmerju one same.
Problem namreč ni v primanjkljaju ljubezni. Ali pa dejstvu, da ženske ne dobijo ustreznega potrdila, da jih imamo radi. In kar je še tega. Problem je v tem, da ženske po določenem času občutijo, kot da imajo kontrolo v razmerju one same. In ne moški. Tega pa one nočejo.
Biti vodja in motivator razmerja namreč ni v domeni ženske, ampak se to pričakuje od moškega. In ko se tako zgodi, da moški prevzema preveč žensko vlogo, postaja torej pasiven, se podreja željam svoje izbranke in le sledi njenim navodilom, ženska postane tečna. Ker počne tisto, kar bi sicer moral početi moški. In nerga. Se pritožuje. Nas ponižuje. In ko imamo vsega vrh glave, odidemo.
One nas podcenjujejo
Moška vloga je vloga trdne in vodilne osebe. Lastniki falusa smo nezlomljivi in, po mitološki referenci, popolnoma brez čustev. Ne jokamo, nič nas ne prizadane (razen zaprti bari in zanikanje seksa) in nikoli se nočemo vezati.
Stereotip moškega je usidran v glavi vsake ženske in zaradi tega nas podcenjujejo, saj ne premoremo višjih oblik empatije. Vse, kar občutimo, so negativna čustva, recimo jeza in ljubosumje. Zato vedno poslušamo, kako brezčutni smo in kako nismo sposobni pod nobenimi pogoji razumeti žensk, njihovega apokaliptičnega trpljenja in pred, po in medseksualnih depresij.
A na vsakega, recimo dvajsetega moškega, se rodi in vzgoji tak, ki pa ne ustreza temu statističnemu povprečju. Ta “drugačen moški” je tisti, ki nam ga vse naše ženske očitajo, češ, zakaj nismo takšni še sami. In ko poskušamo biti, nam očitajo, da smo mehkužneži.
Zato se spet potegnemo vase in raje poiščemo žensko, ki ji bo naša hladnost všeč. Tistega “drugačnega moškega” so v šoli itak vedno pretepali.
Manipulirajo z nami
Že zato, ker se sklepa, da so ženske naprednejša bitja, se kar naprej dogaja, da ženske v razmerju poskušajo manipulirati z moškimi. Ostajajo nedostopne in dlje, ko z njimi zdržimo, bolj zakomplicirane postajajo.
Kar je ravno obratno od moškega, ki postaja z žensko vedno bolj domač, preprost in dostopen. Ženske razmerje dojemajo tako, da čas, ki ga preživimo z njimi, premosorazmerno pomeni tudi količino dojemanja njihovih muh in vedenjskih vzorcev.
Kar pomeni, da moramo moški v razmerju točno vedeti, kdaj je naša izbranka lačna, žejna, željna seksa, ima glavobol, želi masažo, da smo tiho, da se z njo pogovorimo, želi, ne želi seksa.
Ženske razmerje dojemajo tako, da čas, ki ga preživimo z njimi, premosorazmerno pomeni tudi količino dojemanja njihovih muh in vedenjskih vzorcev.
In tako v neskončnost. Ker večkrat kot ne brcnemo v popolno temo in po navadi vsi potrebni lezemo na dekle ravno, ko je najmanj zainteresirana za seks, jih seveda slišimo o tem, kako nerazumevajoči smo. Kako nikakor ne uspemo dojeti, kdaj našo ljubezen nekaj teži. Ima nek problem.
Če pa že dojamemo in vprašamo: “Ljubica, kaj pa je narobe?”, dobimo standardni manipulirajoči odgovor “Nič!”. Itak. Ker nam pač nikakor ne postane jasno, kdaj njen “ne” pomeni “da”, odidemo.
Ženske se spremenijo
Brutalna in kruta igra žensk, ki udari moškega po vesti, je dejstvo, da se izbranka v razmerju lahko drastično spremeni. V smeri, ki jih preprosto nočemo povedati v njen obraz. Sodobna in samozavestna ženska seveda ne podleže tem spremembam že v preprostem razmerju, zato se drastične spremembe po navadi zgodijo po poroki ali rojstvu otroka.
Zahodnjaška kultura ta dva dogodka v življenju označuje kot prelomnici razvoja dekleta v žensko. Pri moškem je ta dogodek odslužitev vojaškega roka, kar pa je zaradi banaliziranosti in odsotnosti avtoritativne očetovske figure že čisto svojevrstna zgodba.
Drastične spremembe se zgodijo po poroki ali rojstvu otroka.
Ko dekleta prestanejo ta razvojno ključni dogodek, se lahko zgodi, da doživijo spremembe, za katere pričakujejo, da jih bomo razumeli. Recimo, da se zapustijo in ne skrbijo več za svojo zunanjost. Postanejo debele. Ali pa izgubijo željo po ljubljenju.
Morda začnejo nerazumno trošiti denar. Ne počnejo torej več stvari, ki so jih, ko smo se z njimi šele spoznavali. In ker ima vsako razmerje obojestranska pričakovanja, se, ko ta niso izpolnjena, seveda premaknemo drugam.
One nas želijo spremeniti
Najbolj smešna vloga v razmerju med moškim in žensko je zagotovo liason, vez, oseba, ki se pred prvim zmenkom tako ali drugače angažira v hitrejši razvoj postopkov z deljenjem nasvetov.
Ko so te osebe vaše prijateljice in vam razlagajo, kakšen tip moškega išče vaša tarča, lahko ugotovite splošen tip moškega, ki ga ženske iščejo. Gre seveda za tip barabe, fatalni, osamosvojeni in rahlo pretenciozni “bad boy”. Ki je v težavah zato, ker sam tako hoče. Predvsem zaradi faktorja izziva.
Ženske ljubijo izzive in moški, za katerega se bo zanimala ženska tako močno, da mu bo dala svojo telefonsko številko in sprejela povabilo na prvi zmenek, mora biti izzivalen in kompleksen. Skrivnosten, večna enigma. Dokler se ne začne razmerje. To je točka, kjer moški preprosto ne moremo zmagati.
V razmerju nas ženske želijo spremeniti v tisto, kar one hočejo, da smo, kar pa zagotovo ni tisto, kar so v nas iskale, ko smo jih vabili na uvodne zmenke. Če se ne spremenimo, postanejo naporne in se začnejo spraševati, če jih sploh imamo dovolj radi, glede na to, da se (očitno) nismo pripravljeni prilagajati.
Če nas uspejo spremeniti, nam očitajo, da nismo več moški, v katerega so se zaljubile. In če se resnično spremenimo v razmerju, potem spremenimo tudi okolje. In s tem tudi žensko. Če ostanemo isti, se sprašujemo, zakaj se je odločila za razmerje, če ni zadovoljna s tem, kar smo.
Ženske nas ne cenijo
Verjetno danes celo bolj kot kdajkoli prej se v moških kaže njihova tekmovalna narava. Rivalstvo med moškimi nam je prirojeno in v tem celo uživamo. Zato vse stvari, ki jih počnemo, počnemo do absolutnega maksimuma.
Delujemo po pravilu “večje je boljše”. Hočemo najboljše službe, najboljši avtomobil, najmodernejši prenosni računalnik, najboljše sedeže v kinu, najlepšo žensko in največji penis (oh, prosim, zakaj pa je črpalka za povečanje penisa na prvem mestu prodanih seksualnih pripomočkov na internetu?!).
Uresničitev vsega naštetega je irelevantna, v kolikor se lahko do tega vsaj približujemo in vedno, ko je le mogoče, delujemo impozantno. Ženske, nasprotno, preferirajo manjše stvari, ki konstantno prihajajo s časom. In ko je govora o teh stvareh, so zelo specifične, kaj si želijo in s čim drugim nikoli ne bodo zadovoljne.
Ženski lahko kupite 10 čudovitih ogrlic iz belega zlata v preteku parih let, vendar ona s tem ne bo zadovoljna, če je vse, kar si želi, pravzaprav ena diamantna ogrlica. Moški stremimo k temu, da ko čutimo veliko, dajemo veliko. Ženski, ki jo imamo resnično radi, zato hočemo postreči z maksi velikostjo.
Če bi bilo v naših zmožnostih, bi ji podarili katerega izmed planetov, organizirali parado s sloni ali pa ji kupili kopijo Madonnine zlate limuzine. Nekaj, kar bi resnično pokazalo, kako čutimo. Ogromno, pompozno, XXL. In njen odgovor? “Hvala, dragi, ampak vse, kar sem res hotela, so bile rože.” Ah.
Nas zanemarjajo
Ne ravno nekaj, kar bi se mogoče dogajalo pogosto, vendar verjetno največji razlog, zakaj se moški prenehamo truditi v razmerju in odidemo, je, da ženske v razmerju pričnejo le še pričakovati.
Njihovo mišljenje se zakalupira v prepričanje: “Zakaj bi to storila zanj, saj je že dobil mene!”. Vendar imamo tudi moški, navkljub prepričanju marsikatere ženske, prav tako pričakovanja.
Vse, kar si moški v resnici želimo
Želimo, da se naša ženska aktivno vključi v naše življenje in spoštuje stvari, ki jih počnemo in to, kakšni smo. Želimo, da jo zanima kdo in kaj smo. Hočemo, da pokaže, da je zaskrbljena in nas v stvareh podpre. Da ve, da imamo smisel za humor, da smo pogumni in na trenutke srčkani. In nam to tudi pokaže.
Tudi moški želimo, da je pozornost v razmerju obojestranska.
Ni res, da je vse, kar želimo, to, da se ženska pojavi, ko si želi zastonj pijačo ali seks. Tudi ni res, da od žensk v življenju pričakujemo le odlično kuho in čisto stanovanje. Kar resnično hočemo je, da ženska z nami aktivno deli razmerje.
Posredno se iz tega pokaže tudi njena ljubezen do moškega – preprosta in praktična ljubezen. Tista, kjer ženska svojim prijateljicam za našim hrbtom pove, kako čudoviti smo. In da, ko ji povemo stvari, ki so še tako trapaste, ugotovimo, da ona resnično verjame v nas.
