Pred nekaj leti so obšle svet napovedi nemškega futurologa Mathiasa Horxa in predstavile novo podobo prihodnosti. Horx navaja že potrjena opažanja, da trend naraščanja deleža samskih ljudi nezadržno osvaja Evropo in Ameriko, in trdi, da bo se bodo ljudje vse redkeje odločali za zakonsko zvezo; delež samskih ljudi naj bi se povečal za kar 30 odstotkov.
Po napovedih naj bi se v bližnji prihodnosti zelo povečal delež samskih moških, starih od 25 do 40 let, ki bodo še naprej razmišljali o zakonu, a se bodo zanj vse težje odločali. Zakaj?
Preberi še: Na razpotju: Se nasprotja vedno samo odbijajo?
Frustracija zaradi samostojnosti žensk?
Eden od vzrokov za “samskosti” moških naj bi bila frustriranost zaradi vse večje izobraženosti žensk in njihove samostojnosti. Po podatkih raziskav o bodočih oblikah življenja ljudi v Nemčiji, Švici in Avstriji, ki so jih pod vodstvom Horxa opravili v nemškem Futurološkem inštitutu, je ta trend najznačilnejši za “baby boom” generacijo, rojeno v šestdesetih letih, ki je obrnila hrbet patriarhalnim odnosom v družini in partnerstvu.
Ta generacija ne namerava ohranjati tradicionalne vloge ženske v družini: nekakšne asistentke, družinskega podpornega stebra in soprogovega okrasa; v tem vidijo zgolj zalivanje suhe veje, ki bo pod vplivom novih vrednot prej ali slej odpadla z drevesa življenja.
Takšno dogajanje bo najprej zajelo predvsem mlajše generacije urbanih profesionalcev v velikih mestih, populacijo z roba družbe, torej pripadnike nižjih socialnoekonomskih slojev (priseljence, ki opravljajo slabo plačana fizična dela), ljudi, ki živijo v tradicionalnem, bolj podeželskem okolju ter manjših mestih, pa nekoliko kasneje.
Položaj je podoben tudi v Italiji. Nedavno objavljeni izidi popisa prebivalstva so pokazali, da v Italiji živi 7 milijonov samskih ljudi; največ jih je v Trstu, Bologni, Rimu in Firencah. Seveda sem spadajo tudi vdove in vdovci, vendar povprečno število družinskih članov (2,8 v primerjavi s 3,6 pred dvajsetimi leti) kaže, da tradicionalni modeli izginjajo.
Tradicionalni modeli izginjajo – tudi v Sloveniji.
Opažanja potrjujejo, da je podobna gibanja opaziti tudi pri nas, čeprav še niso tako intenzivna. Samski ljudje so še vedno bolj ali manj obrobna skupina; največ jih je med prebivalci mest. Število enočlanskih gospodinjstev bi bilo zagotovo še precej večje, če bi ljudje lažje prišli do ustreznega stanovanja, torej če bi več zaslužili.
Samski zaradi prepričanja ali čakate na klic srca?
Samske ženske in moški so postali pomemben predmet socioloških in psiholoških razprav, ki poskušajo raziskati njihov življenjski slog in vrednote ter odgovoriti na vprašanje, ali je njihova “samskost” zgolj prehodno stanje do srečanja “pravega” ali “prave”, znak resne krize institucije zakona ali pa nov razvojni stadij družbe in posameznika.
Glede na delno kulturološko podobnost lahko sklepamo, da tudi pri nas velja Horxova enostavna delitev samskih na dva tipa: tiste, ki so samski zaradi svojega prepričanja, in individualiste, ki iščejo partnerja, se bolj ali manj pogosto znajdejo v zvezah s pripadniki nasprotnega spola, a so vseeno pogosteje sami, ker še niso srečali človeka, ki bi utelešal vsa njihova pričakovanja.
Značilno za pripadnike druge skupine je, da niso odnehali iskati in da še vedno upajo, da bodo nekoč le našli svojo drugo polovico, ki pa jim večinoma ne pomeni priložnost za potomstvo, gmotno ali kakšno drugačno varnost, niti ne zagotovilo, da v starosti ne bodo sami.
Takšni ljudje čakajo na “klic srca”, niso več sanjači kot pri dvajsetih, najverjetneje se zavedajo lastnih in tujih omejitev, a imajo vseeno precej visoka merila, ko gre za morebitnega izbranca/izbranko.
Čemu se nočemo odpovedati?
Po pričevanjih bi se še najteže odrekli svoji avtonomnosti, ki za nekatere pomeni nedotakljiv čas in prostor, kjer bi lahko v miru brali, pisali in se posvečali igram na računalniku, za druge čas za druženje s prijatelji in občutek, da lahko vsak trenutek svobodno dihajo, za tretje pa možnost, da lahko neomejeno razpolagajo s svojim časom, ne da bi pri tem čutili pritiske družinskega urnika in obveznosti.
Marsikdo naravnost ljubosumno čuva ure samote in tišine, ki so blagodejne za vsakogar (in ne le za samske), ki skrbi za svoje duševno zdravje. Tovrstna sprostitev je naravnost nujna, če človekovo delo zahteva veliko ustvarjalnosti, iznajdljivosti in komunikacijskih spretnosti. Zato ni čudno, da tempo urbanega življenja številne ljudi tako obremeni z delom, da preprosto nimajo ne časa ne energije, da bi se posvetili drugi osebi.
Ni lahko, a je bolje kot razočaranje
Samski, tako ženske kot moški, gospodinjskim opravilom večinoma ne posvečajo veliko časa in pozornosti. Ko gre za poenostavljanje gospodinjskih opravil, seveda prednjačijo moški, vendar jim, zlasti če so mlajši, ni težko skuhati enostavnega obroka ali oprati in zlikati srajce. Moški si pogosteje priskrbijo koga, ki vsaj deloma poskrbi za hrano, pranje in likanje perila ter čisto stanovanje. Običajno je to mama ali sestra, redkeje človek, ki mu za ta opravila plačajo.
Samske ženske znajo zamenjati žarnico, se znajti, ko jih avtomobil pusti na cedilu, zamenjati gumo, prinesti v klet krompir in jabolka, če zataji družba prijateljic, znajo same preživeti večer, in se v vsakem trenutku zanašati le nase. To sicer ni lahko, vendar mnogi samski ljudje trdijo, da je vseeno bolje, kot doživeti razočaranje.
Soočanje s predsodki
Samski se v še vedno precej ozkosrčni slovenski družbi srečujejo s številnimi predsodki in so nenehno izpostavljeni poskusom stigmatizacije. Živeti s tem je včasih težko, morda še najbolj materam, ki živijo same z majhnimi otroki ter nimajo ne možnosti ne prostega časa, da bi si poiskale primerno družbo in dejavno ohranjale prijateljstva, pa tudi vsem, ki nimajo dovolj niti za golo življenje.
Samskim so bolj všeč velika mesta, ker v ospredju niso tradicionalne vrednote.
Najboljši recept, ki se ga držijo samski ljudje, za katere velja, da so “uspešni, zdravi in zadovoljni”, je, da se gibljejo v krogih ljudi, za katere je samski status nekaj naravnega. Zato ni nenavadno, da so jim všeč velika mesta, kjer komuniciranje in druženje pogojujejo enaki interesi ter pogledi, in ne tradicionalne vrednote.
Nova družbena sila?
Glede na te parametre je naša prestolnica daleč od idealnega mesta za samske. Veliko ljudi se pozna med seboj, aktualnih je morda pet, šest ciljnih točk, kjer je večinoma mogoče srečati vedno iste ljudi.
Samski se morajo znajti sami in danes že obstajajo klubi in društva ter skupine samskih, ki ne delujejo kot ženitne posredovalnice, marveč ponujajo možnosti za preživljanje prostega časa ter vzajemno pomoč in podporo, navzven pa delujejo kot nova družbena sila, ki jo je treba upoštevati.
Sicer pa za vsakega posameznika velja, naj svoje življenje preživi tako, kot mu ustreza, saj je življenje prekratko, da bo poskušali ustreči vsem drugim, samo sebi ne.
