
Začetek iskanja novega partnerja pogosto spominja na selitev v novo, svetlo stanovanje. Če želimo, da ta nov prostor zares zadiha s svežo energijo, vanj preprosto ne moremo privleči vseh starih, odsluženih škatel iz preteklosti.
Klasični nasveti nam pogosto narekujejo, naj preteklost preprosto “pozabimo” in gremo naprej, a človeška psiha ne deluje tako. Naš čustveni nahrbtnik ni nekaj, kar lahko kar tako odvržemo ob rob ceste, temveč ga moramo znati pravilno izprazniti in znova napolniti. Prava umetnost spoznavanja se začne takrat, ko preteklih izkušenj ne vidimo več kot težka bremena, temveč kot izjemno dragocene smerokaze, ki nam natančno kažejo pot do tistega pravega, zdravega odnosa.
Ko se s takšno prečiščeno in lahkotno energijo podamo v svet zmenkov, se naša celotna vibracija popolnoma spremeni. Nenadoma spoznavanje novih ljudi ni več naporno iskanje skritih napak, temveč postane sproščeno, igrivo in neskončno zanimivo potovanje.
Inventura namesto ignoriranja preteklosti
Namesto da se na vse pretege trudimo izbrisati spomine na pretekle zveze, je veliko bolj učinkovito, če naredimo iskreno čustveno inventuro. Vsebine svojega nahrbtnika se nam ni treba sramovati, saj vsak izmed nas nosi s seboj določene brazgotine in spomine. Trik je v tem, da iz tega nahrbtnika vzamemo le tisto, kar nam resnično služi – modrost, boljšo predstavo o tem, česa si želimo, in zavedanje o lastnih merah tolerance.
Zamere, občutke krivde in strah pred ponovno zavrnitvijo pa zavestno pustimo v preteklosti, saj so to elementi, ki nam zgolj kradejo energijo in otežujejo vsak nov korak. Ko namesto bežanja pred preteklostjo le-to mirno sprejmemo kot zaključeno poglavje, se osvobodimo njenega nevidnega primeža. Ta proces prinaša izjemno olajšanje, ki se takoj odrazi v naši telesni govorici in načinu komunikacije.
➤ Ko preteklost trka na vrata sedanjosti
Pretekla razočaranja kot osebni GPS sistem
Ena najlepših sprememb v miselnosti nastopi, ko na pretekla ljubezenska razočaranja prenehamo gledati kot na osebne neuspehe. V resnici so to zgolj zelo dragoceni podatki na naši poti osebnega zorenja. Vsak odnos, ki se ni izšel, nam je namreč zelo jasno in glasno pokazal, katere vrednote so nam zares pomembne in brez katerih v življenju preprosto ne moremo funkcionirati.
Če te lekcije vzamemo resno in z odprtim umom, postane naš “neuspeh” dejansko naš najbolj natančen osebni GPS sistem pri iskanju prave osebe. S tem spoznanjem postane tudi brskanje po spletnih profilih na portalih, kot je ona-on, povsem drugačna izkušnja. Namesto da bi se s strahom spraševali, ali nas bo nekdo znova razočaral, začnemo zelo ciljno in sproščeno opazovati, ali oseba na drugi strani zaslona sploh resonira z našimi na novo odkritimi standardi.

Muzej preteklosti in medgeneracijska modrost
Različne starostne kategorije se s svojim čustvenim nahrbtnikom spoprijemajo na različne načine. Mladi v dvajsetih ali tridesetih letih so pogosto še v fazi intenzivnega nabiranja izkušenj in se včasih prestrašijo že prvih resnejših razočaranj. Po drugi strani pa osebe v zrelih letih s seboj prinašajo bogatejše življenjske zgodbe in nekoliko večji nahrbtnik.
Vendar pa zrela leta s seboj prinašajo tudi čudovito prednost: zavedanje, da je preteklost le muzej, v katerega občasno vstopimo po kakšen dober nasvet, nikakor pa v njem ne živimo. Ko se zavedamo, da je naša osebna zgodovina pravzaprav naša največja prednost, saj nas je izklesala v modrejše posameznike, se nehamo opravičevati za svoje pretekle odločitve.
Osvobojen prostor je najboljše povabilo
Fizika pravi, da v naravi ne obstaja prazen prostor; ko nekaj odstranimo, to mesto takoj zapolni nekaj novega. Enako velja za naše srce in misli. Ko zavestno izpustimo stare zamere in se odločimo, da ne bomo več premlevali tistega, kar bi lahko bilo, ustvarimo ogromen, svetel in topel prostor. In prav ta notranji prostor, ta občutek neobremenjene lahkotnosti, je daleč najbolj privlačna lastnost, ki jo lahko prinesemo v proces spoznavanja.
Ljudje namreč podzavestno zelo hitro začutimo, ali nas sogovornik zares posluša v sedanjem trenutku, ali pa nas skozi filter preteklosti zgolj primerja z nekom, ki ga že dolgo ni več v njegovem življenju. Ko se zavedaš, da si svojo notranjost lepo pospravil in prečistil, postane vsak nov pogovor, vsak stisk roke in vsaka izmenjava sporočil priložnost za nekaj svežega in lepega.
















