V svetu spoznavanja pogosto razmišljamo, kaj povedati, kako se predstaviti in kako pustiti dober vtis. A prava komunikacija se redko začne pri popolnih stavkih.
Začne se pri občutku, da smo slišani, razumljeni in sprejeti takšni, kot smo. Prav zato je komunikacija ena najpomembnejših veščin v odnosih, še posebej v začetnih fazah spoznavanja.
Dobra novica je, da komunikacija ni talent, ki ga imaš ali pa ne. Je veščina, ki se razvija z zavedanjem, vajo in malo poguma. Ko se naučimo poslušati, postavljati prava vprašanja in se odzivati iskreno, pogovori postanejo bolj sproščeni, globlji in veliko bolj povezovalni.
Poslušanje je več kot tišina
Veliko ljudi posluša z namenom, da bi lahko odgovorili, ne pa z namenom, da bi zares razumeli. Pravo poslušanje pomeni, da smo prisotni v pogovoru, brez hitenja in notranjega komentiranja. Ko nekoga poslušamo z zanimanjem, to ustvari poseben občutek, ki je temelj vsakega dobrega stika.
V spoznavanju je poslušanje pogosto tisto, kar naredi največji vtis. Ne zato, ker bi bilo spektakularno, ampak ker je redko. Občutek, da nekdo resnično sliši, kar govorimo, pogosto pomeni več kot najbolj duhovit odgovor ali popolna zgodba.
➤ Kako začeti pogovor, ki bo ostal v spominu?
Odprta vprašanja odpirajo pogovor
Vprašanja, na katera lahko odgovorimo le z da ali ne, hitro zaprejo pogovor. Odprta vprašanja pa ustvarjajo prostor za zgodbo, razmišljanje in deljenje. Ne gre za zasliševanje, ampak za iskreno zanimanje za sogovornika in njegov pogled na svet.
Takšna vprašanja pomagajo, da pogovor teče naravno in brez pritiska. Ko vprašamo nekaj, kar spodbuja razmišljanje ali občutke, damo sogovorniku priložnost, da pokaže del sebe. Prav v teh trenutkih se pogosto začne prava povezanost.
Odzivi povedo več kot vprašanja
V pogovoru niso pomembna le vprašanja, ampak tudi odzivi. Kratek, pristen odziv lahko sogovorniku pokaže, da smo razumeli, kar je povedal. To ne pomeni, da moramo vedno imeti popoln odgovor, ampak da pokažemo zanimanje in spoštovanje.
Dober odziv pogosto vključuje preprosto povzemanje ali deljenje lastnega občutka. S tem damo pogovoru globino in ritem. Ko se odzivamo iskreno, pogovor ne deluje kot izmenjava informacij, ampak kot srečanje dveh ljudi.
Tišina ni sovražnik pogovora
Tišina v pogovoru pogosto sproži nelagodje, še posebej na začetku spoznavanja. A tišina ni nujno znak, da nekaj ne deluje. Pogosto pomeni, da sogovornika razmišljata, predelujeta ali preprosto uživata v trenutku brez besed.
Ko si dovolimo tišino, pogovor postane manj napet. Ni treba zapolniti vsakega trenutka z besedami. Prav sproščen odnos do tišine pogosto kaže na notranjo samozavest in zrelost, kar je v odnosih zelo privlačno.
Pristnost kot najboljša komunikacija
Na koncu se vse dobre komunikacijske veščine združijo v eni besedi – pristnost. Ko se ne trudimo igrati vloge, ampak govorimo tako, kot čutimo, postane pogovor bolj resničen. Pristnost ne pomeni popolnosti, ampak iskrenost.
V spoznavanju pristnost ustvarja prostor, kjer ni treba ugibati ali se pretvarjati. Ko smo zvesti sebi, privabimo ljudi, ki se z nami ujemajo, ne pa tistih, ki jih prepričamo z naučenimi odgovori. In prav v tem se skriva prava umetnost komunikacije.
