Kaj je testosteron?
Testosteron je moški spolni hormon (androgen; steorid, ki se obnaša kot hormon). Testosteron je najmočnejši naravni androgen (androgen je protein, ki veže testosteron in ga koncentrira do te stopnje, da je možna spermatogeneza oz. proizvodnja in razvoj semenčic). Proizvajajo ga Leydigove celice v modih. Več kot 90% testosterona pri moških nastane v modih, bistveno manj pa v skorji nadledvičnih žlez.
Zelo pomembna je raven testosterona v krvi za počutje in kvalitetno spolno življenje moškega. Nadzorni centri v možganih (center hipotalamus) nadzirajo proizvodnjo in izločanje tega hormona v kri. Hipotalamus vzpodbuja žlezo hipofizo, ki nadzira moda glede izločanja testosterona (gre za hipofizni hormon LH, ki moda vzpodbudi k tvorbi in izločanju testosterona). Testosteron se iz mod sprošča v kri in tako pride v različne dele telesa, ki ga potrebujejo. Tako pride tudi v hipotalamus in hipofizo, ki nenehno spremljata njegovo raven v krvi in ga na ta način regulirata.
Testosteron se v krvi nahaja v različnih oblikah. 98 % testosterona je v krvi vezanega na beljakovine in ga imenujemo “vezani testosteron”. V taki obliki je najmanj aktiven. V krvi kroži tudi v prosti, v nevezani obliki, ki je najbolj hormonsko aktivna oblika.
Testosteron učinkuje na organe neposredno ali preko receptorjev za testosteron. Receptorji so določene sestavine v ali izven celic, ki vežejo nase določene substance; primer so encimi. Encimi so beljakovine, ki usmerjajo ali katalizirajo biokemične procese v živih in neživih celicah. Testosteron se tako s pomočjo dveh različnih encimov pretvori v dva različna aktivna metabolita ali presnovka (to so produkti presnove), dihidrotestosteron (DHT) ali estradiol, ki vsak različno delujeta na posamezne ciljne organe. Sploh ni enostavno, kajne? Bistveno je, da veste, da nastaja testosteron v modih in da njegovo količino v krvi uravnava en delček možganov (hipotalamus) in žleza hipofiza.
Kakšno vlogo ima testosteron v telesu moškega?
Testosteron je nedvomno tisti, ki najbolj določa moškega. Ali vse tisto, kar je značilno za moškega oziroma zaradi česa je moški pač moški. Testosteron torej določa “moškost”. Zaradi testosterona imajo moški globok glas, brado, dlake, večjo mišično maso in povečano kostno strukturo.
Testosteron vpliva na razvoj primarnih in sekundarnih spolnih znakov pri moškem:
- primarni spolni znaki so : spermatogeneza (proces zorenja semenčic), libido, plodnost, potenca,
- sekundarni spolni znaki so : razpored dlak po telesu (pubično področje, po licih, po prsih), plešavost (pri nekaterih moških zmanjšuje rast las, kar je posledica genetskih faktorjev in velike količine androgenih hormonov), sprememba glasu (povečanje grla – mutiranje), koža je bolj groba, ipd.
Zaradi testosterona se po dvanajstem letu v naslednjih petih letih (povprečno) povečajo tudi penis, mošnja in testisi (povprečno za 8-krat).
Testosteron in ustrezna raven testosterona v krvi moškega sta nujno potrebna za nastanek erekcije in ustrezno, dovolj močno erekcijo. Njegovo pomanjkanje povečuje tveganje za motnjo erekcije.
Povečuje telesno zmogljivost, ker izboljšajo preskrbo s kisikom. Poleg tega vpliva na možgane in izboljšuje sposobnost koncentracije in pomnjenja.
Testosteron ima tudi pomembno vlogo pri proizvodnji beljakovin v telesu in razvoju mišic. Po puberteti se za 50% poveča mišična masa. Vpliva tudi na rast in razvoj kosti. Kosti se debelijo, v njih se nalagajo velike količine kalcijevih soli. Pri otrocih se zaradi androgenov poveča rast telesa.
Testosteron ima velik vpliv tudi na telesno sestavo (mišična masa/maščobno tkivo) pri moških, saj znižanje testosterona poveča maso maščobnega tkiva in zmanjša mišično maso.
Pri moških se odvečna maščoba nalaga predvsem okrog trebuha (visceralno maščevje), kar je eden najbolj pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek metaboličnega sindroma (celota zdravstvenih tveganj, ki povečujejo možnost za bolezni srca, možgansko kap in diabetes ali sladkorno bolezen).
Znižanje koncentracije testosterona v krvi je povezano tudi z odpornostjo proti inzulinu, kar lahko sorazmerno še poveča maso maščobnega tkiva napram mišični masi in še dodatno poveča tveganje za metabolični sindrom. Ustrezna raven testosterona v krvi nedvomno pomaga pri debelosti moških.
Prav tako je testosteron, če je njegova raven v krvi ustrezna, tisti, ki ugodno vpliva na razpoloženje moškega, njegovo vedenje in splošno počutje ter telesno zdravje in zmogljivost.
Kako vpliva testosteron na moškega skozi leta življenja?
Skozi vsa življenjska obdobja oziroma že pred rojstvom samim ima testosteron svojo vlogo v življenju moškega. Poglejmo posamezna obdobja in vlogo testosterona.
- Zarodek (starost od sedem do dvanajst tednov): razvije se prostata in semenjak, v tem času je določen tudi spol zarodka.
- Novorojenčki: pri njih so učinki najmanj razumljivi. V prvih nekaj tednih po rojstvu pri fantkih stopnja testosterona naglo zraste in je tako visoka kot pri pubertetnikih. Po nekaj mesecih pade (okrog 4 – 6 meseca starosti). Ta nenavaden dvig je še danes neznanka, a si ga mnogi razlagajo kot nekakšno nenadno stimulacijo možganov, saj se drugod v telesu ne dogajajo takšne spremembe.
Predpubertetno in pubertetno obdobje: učinki testosterona v predpubertetnem obdobju so prvi znak, da otrok končuje otroško obdobje. Oblikuje se drugačen telesni vonj, koža postane mastna, zaradi česar lahko nastanejo akne. Začno poganjati sramne dlake, dlake pod pazduho, zalisci in brki. Opazna je razlika v telesni rasti med ženskami in moškimi.
Pri moških so spremembe kasnejše (pubertetno obdobje), saj se pokažejo, ko se stopnja testosterona večkrat zviša v krvi.
Kot učinek spet nastopi poraščenost telesa, brki, zalisce in brada, poraščenost prsi in nog. Poveča se mišična masa in telesna višina. Glas postane globlji (mutiranje). Zraste Adamovo jabolko, čeljust in nos. Ramena postanejo širša, rebra se razteznejo. Razširijo se mastne žleze, ki so v pred puberteniškem obdobju začele povzročati mastno kožo, le te pa še pospešijo nastanek aken. Poveča se tudi spolno poželenje.
- Odraslo obdobje: testosteron uravnava vse spolne funkcije pri moškem (libido, potenco, plodnost). Poveča se telesna in duševna energija. Zaradi višje stopnje testosterona se zmanjša možnost raka na prostati in srčnega zastoja. Visoka raven testosterona je tudi pomembna za razvoj spermijev.
Učinki testosterona se pri odraslih moških manjšajo s starostjo.
Kaj je “normalno”?
Normalna koncentracija testosterona v krvi se giblje med 12 in 35 nmol/l (“normalne” vrednosti). Kadar so vrednosti pod 12 nmol/l in ima moški značilne simptome pomanjkanja testosterona, je potrebno zdravljenje.
V telesu odraslega moškega nastane približno 6 do 7 mg testosterona na dan.
Vedeti moramo, da raven testosterona tekom dneva niha. Zgodaj zjutraj je njegova koncentracija do 30% višja.
Sedaj veste razlog jutranjih erekcij. Morda prav zaradi tega toliko parov ljubi jutranji seks. Saj poznate, kajne? Petelinji zajtrk?
Koncentracija testosterona je ponavadi najnižja med 18. in 22. uro. Zanimivo?! A ni to pri večini parov “redni” termin za spolnost?
Kako se odraža pomanjkanje testosterona?
Zaradi nižanja koncentracije testosterona v krvi lahko nastopi t.im. sindrom pomanjkanja testosterona. Raven testosterona začne dejansko upadati že z leti po končani puberteti; seveda se bolj odraža po 35.letu starosti. Povezano je fiziološkimi spremembami, ki so pogojene s starostjo. Vzrokov je več. Proces staranja ni enoznačen, ampak se starostni, degenerativni procesi in slabša prekrvavitev dogajajo tako v hipotalamusu, hipofizi in v modih.
Kako vpliva to na moškega?
Splošni simptomi pomanjkanja testosterona so zmanjšano spolno poželenje (zmanjšanje libida, števila spolnih odnosov, ipd.), težave z erekcijo, neplodnost, potrtost, depresija ter utrujenost.
Pogosto se spremeni telesna sestava, kar je povezano z zmanjšanjem mišične mase in povečanjem maščevja, manjša poraščenost, osteoporoza in psihične motnje. V bistvu je sindrom pomanjkanja testosterona obraten proces pubertete.
Pomanjkanje testosterona torej povzroči tudi depresivno razpoloženje, ki se lahko kaže z izgubo zanimanja in veselja, utrujenostjo, slabo koncentracijo, motnjami spanja, izgubo apetita ali nemirom. Depresija se najpogosteje odraža kot razdražljivost.
In če je raven testosterona višja kot običajno? A morda ne govorimo o … moškem?
Prav gotovo se spomnite svetovne prvakinje v teku na 800 m Južnoafričanke Caster Semenya, ki je v starosti 18 let z odličnim časom 1:55:43 z velikim naskokom osvojila naslov svetovne prvakinje v Berlinu pred branilko naslova Kenijko Jepkosgeijovo, ki jo je prehitela za dve sekundi in 45 stotink?
Mednarodna atletska zveza (IAAF) je od južnoafriške zveze zahtevala test spola Semenye. Predstavnik IAAF za stike z javnostmi je dejal, da so potrebna testiranja ginekologa, endokrinologa, psihologa, specialista interne medicine in specialista za spol, šele potem bo mogoče povzeti ugotovitve.
H glasnim vprašanjem o njenem pravem spolu so poleg izidov prispevali predvsem njena postava in globok glas. Po prvenstvu se je Južnoafriška atletska zveza odločno postavila na stran svoje nove junakinje. Izidi kompleksnih testov so bili znani šele v nekaj tednih (se ne razkrivajo z razliko od dopinških testov). Semenyi odličja niso odvzeli.
A to ni bilo prvič in ne edino testiranje spola na tekmovanjih! Tudi zadnje verjetno ne!
Leta 1966 so na evropskem atletskem prvenstvu predstavili test za spol. V tistem času so sumili, da so nekatere uspešne športnice iz vzhodnega bloka v resnici moški. Od leta 1968 do 1996 so teste opravljali na vseh olimpijskih igrah.
Pred desetimi leti je Mednarodni olimpijski komite prekinil testiranja. Zdaj lahko transseksualni športniki nastopajo na olimpijskih igrah, če opravijo operacijo za zamenjavo spola, pravno zamenjajo spol in so vsaj že dve leti na hormonski terapiji. Testi spola so problematični. Ženska mora dokazati, da je povsem ženska, kar pomeni, da mora kromosomska slika prikazati samo ženski XX (brez moških XY). Genske nepravilnosti se ne upoštevajo, a po mnenju uglednih genetikov zelo redko prinašajo kakovostno prednost v športu.
Primerov dvomov je kar nekaj; nekaj z resnično podlago, nekaj krivičnih :
- Neustrezna kromosomska slika je pomenila “padec” na testu (1967) in doživljensko diskvalificiranje Poljakinje Ewe Klobukowske (zlato s štafeto 4×100 m in bronasto na 100 m iz Tokia 1964), ki je imela redko genetsko napako.
- Poljakinja Stanisława Walasiewicz oz. Stella Walsh (zlata na 100 m v Los Angelesu leta 1932 in srebrna v isti disciplini na igrah v Berlinu 1938), kjer so ob avtopsiji odkrili, da je imela delno razvite moške spolne organe.
- Nemke (ali bolje Nemca) Dora Ratjen (Berlin 1938 – skok v višino četrto mesto; svetovni rekord isto leto): po naključju se je razkrilo, da gre v resnici za moškega.
- Obtožbe zaradi moškega videza sta bili deležni tudi svetovna rekoderka na 800 m Jarmila Kratochvilova (1:53:28) in dolgoletna vladarka te razdalje Maria Mutola.
