Je vse zgolj zgodba predstavljena v popularnem tisku ali si res izbiramo partnerje, podobne našim staršem? Dober način, da to ugotovimo je, da se enostavno vprašamo, ali nas na osebi vedno znova prevzamejo podobne lastnosti.
Še bolj očiten pokazatelj tega, da odnos s partnerjem spominja na odnos z našimi starši, je opažanje podobnosti med kakovostjo odnosa in kakšno izkušnjo iz preteklosti.
Naše intimne odnose zaznamuje odnos s starši
Teorija, da obstaja podobnost med odnosom z našim partnerjem in z odnosom z našimi starši, namreč veliko bolje opisuje naše partnerske odnose, kot si sploh lahko predstavljamo.
V odnosu s starši se oblikuje podlaga za vstop v vse druge intimne odnose.
Osnovna predpostavka te teorije je, da je naš prvi pravi in hkrati najgloblji ljubezenski odnos, odnos z našimi starši. V tem odnosu se oblikuje podlaga za vstop v vse druge intimne odnose.
Na prvem mestu odnos s starši vpliva na naše vzorce navezanosti z drugimi pomembnimi osebami. Če je naš odnos s starši, zlasti z materjo, ostal na stopnji popolne odvisnosti, bomo v odnosu s partnerjem najverjetneje vpleteni v podoben odnos odvisnosti.
Poleg tega naše prihodnje odnose zaznamuje celotna družinska dinamika in družinsko vzdušje, ki si ju, čeprav nezavedno, v odnosu s partnerjem želimo podoživeti. Ko začnemo namreč vstopati v partnerske odnose je edino, kar poznamo in edino, kar nam vzbuja občutke varnosti, odnos z nekom, ki nas spominja na odnose z našimi starši.
Pri odnosu s partnerjem ne gre vedno za podobnost odnosa s starši
Pri odnosu s partnerjem pa ne gre vedno za podobnost odnosa s starši. Če smo namreč v odnosu s starši doživeli negativne izkušnje, obstaja možnost, da ne bomo s partnerjem ustvarili odnosa, podobnega tistemu s starši, temveč ravno nasprotnega.
Kljub tej razliki, pa gre v obeh primerih za podoben vzorec. Odnos, ki ga imamo s partnerjem vzpostavljamo na osnovi odnosa s starši, ne glede na to, ali je bil ta odnos pozitiven ali negativen.
Pomembno je tudi, da se zavedamo, da ni samo že vzpostavljen odnos podoben takšnemu, kot smo ga imeli s starši, temveč, da tudi sami aktivno iščemo takšnega potencialnega partnerja, s katerimi bomo zmožni ustvariti odnos, ki nas bo spominjal na takšnega s starši.
Verjetno je vsak izmed nas doživel nepričakovano in popolnoma nenadno navdušenost nad nekom, pa sam ni točno vedel, zakaj. Najverjetneje je vzrok za to podobnost fizična ali psihična privlačnost z nekom iz naše družine.
Potreba po podobnosti odnosa s potencialnim partnerjem gre še dlje. Ne samo, da si izbiramo takšnega partnerja, ki je podoben našim staršem, z lastnim vedenjem poskušamo tudi od potencialnega partnerja izzvati takšno obnašanje, kot je bilo obnašanje naših staršev.
Kaj pa če naš odnos s starši ni idealen?
Ali tudi takrat obstaja možnost, da naš odnos s starši s partnerjem nezavedno ponavljamo?
Ob vsem tem pa se vseeno lahko vprašamo, kaj pa v primeru, če so odnosi s starši za nas vir bolečih izkušenj in globokih razočaranj. Ali tudi takrat obstaja možnost, da naš odnos s starši s partnerjem nezavedno ponavljamo? Ali si prej želimo popolnoma drugačen odnos s partnerjem?
Izid je včasih težko napovedati, vseeno pa je situacija, kjer globoko boleč odnos s starši naprej ponavljamo s partnerjem, žal bolj pogosta, kot si mislimo.
Ženska, ki je bila npr. v družinskem okolju velikokrat tepena, si bo, namesto, da bi se tega izogibala, izbrala prav partnerja, ki bo z njo ravnal na podoben način. Takšen način odnosa je namreč edino, kar pozna, hkrati pa ji to zagotavlja, da boleči odnos ponovi, ga morda predela in se ozdravi.
Žal je pa dostikrat tudi tako, da se bolečih trenutkov iz družinskega okolja sploh ne spominjamo. V takšnem primeru moramo nek boleči odnos tolikokrat ponoviti, da ga bomo ozavestili. Še takrat ga bomo namreč lahko predelali ali spremenili.
Začetek naše zgodbe so napisali starši, a zdaj si svoje ljubezenske zgodbe pišemo sami
Vse navedeno nas lahko hitro napelje na predstavo, da preteklosti ne moremo ubežati. Res je pogosto tako, vseeno pa ponovitev preteklosti ni vedno nekaj slabega.
Če izberemo partnerja, ki je podoben našim staršem in z njim ustvarjamo podoben odnos, kot je obstajal v našem družinskem okolju, je to skoraj zagotovilo, da nam ob takšnem partnerju ne bo dolgčas. Med nami in našim potencialnim partnerjem bo vedno neka zavestna in nezavedna privlačnost, ki bo narekovala naš odnos.
Res je, da glede intimnih odnosov že od otroštva naprej nismo nepopisan list.
Res pa je, da pretekle izkušnje v odnosu s starši velikokrat niso pozitivne. Takrat pa je pomembno, da vzorec odnosov skušamo pretrgati in se tako izogniti ponavljanju vedno istih napak.
Takšne spremembe niso enostavne, vključujejo predvsem veliko razmišljanja o lastnih odnosih, željo po spremembi, predvsem pa prepoznavanje podobnosti med sedanjimi in preteklimi odnosi.
Navsezadnje je res, da glede intimnih odnosov že od otroštva naprej nismo nepopisan list, začetek naše zgodbe so namreč pomembno spisali starši. Pomembno je le, da vemo, da v odraslosti našo zgodbo vseeno pišemo sami.
