Romantični filmi nam pogosto prodajajo simpatično, a malce zavajajočo sliko idealnega para. Kaj pa, če skrivnost prave ljubezni sploh ni v podobnosti?
Na platnu vidimo zaljubljenca, ki čisto vse počneta skupaj – skupaj kuhata, skupaj kolesarita in se navdušujeta nad natanko isto glasbo. Zaradi te iluzije pri spoznavanju pogosto naredimo dve veliki napaki: ali prehitro “odpišemo” nekoga, ki nima istih vseh interesov kot mi, ali pa v močni želji po ugajanju začnemo skrivati tiste svoje majhne, čudaške hobije, da bi izpadli bolj kompatibilni.
A resnično življenje na srečo ni hollywoodski scenarij. Prava kompatibilnost namreč ne pomeni, da moramo biti kot enojajčni dvojčki v svojih interesih; pomeni predvsem to, da se lepo dopolnjujemo.
Ne bodi kameleon: Ohrani tisto, kar te veseli
Vsi poznamo tisto čudovito začetno fazo zaljubljenosti, ko bi s simpatijo najraje preživeli vsako sekundo dneva. V tej vnemi se pogosto zgodi, da postanemo pravi kameleoni. Začnemo izpuščati svoje redne treninge, odpovemo torkove ustvarjalne delavnice ali pa preskočimo kavo s prijatelji, samo da bi se prilagodili urniku druge osebe in pokazali, kako zelo smo “nezahtevni”.
Naš svet se nenadoma zoži samo na eno osebo. Tukaj pa tiči velika past: ta oseba se je zaljubila v tisto živahno, strastno in zaposleno različico tebe, preden si se začel prilagajati. Če opustimo stvari, ki nam polnijo baterije in nam rišejo nasmeh na obraz, izgubimo svojo unikatno iskrico in postanemo le bleda senca samega sebe.
➤ Veliko hobijev, malo ujemanja? Iskrenost naredi več kot opisi
Iskanje popolnega klona je pot v dolgčas
Na drugi strani pa se pogosto ujamemo v past, ko po spoznavnih aplikacijah brskamo s strogim seznamom zahtev. Prepričani smo, da mora imeti naš bodoči partner obvezno rad hribe, poslušati rock glasbo in oboževati suši, sicer “zadeva ne bo delovala”. Tako včasih zavrnemo čudovite, prijazne ljudi samo zato, ker je njihova idealna nedelja branje na kavču, naša pa kolesarjenje na sosednji hrib.
A pomislimo logično, če imata oba partnerja do potankosti enake interese, lahko precej hitro zmanjka novih tem za pogovor. Partner, ki prinaša drugačna veselja in hobije, v naše življenje vnese svež veter. Odpre nam okno v svetove, ki jih sami morda nikoli ne bi raziskali. Prav te simpatične razlike so tiste, ki preprečujejo, da bi se v odnos prikradla rutina, in poskrbijo za to, da se drug od drugega nenehno učita.
Zlato pravilo: Loči med vrednotami in hobiji
Da bi spoznavanje postalo manj stresno, je ključno razumeti eno najpomembnejših ločnic v odnosih: razliko med vrednotami in prostočasnimi aktivnostmi. Prava, nepremostljiva nekompatibilnost se zgodi, ko se naša stališča krešejo pri vrednotah – na primer pri tem, kakšen je naš odnos do družine, kako rešujemo konflikte, kakšen je naš pogled na zvestobo ali ravnanje z denarjem.
To so stebri, ki morajo stati skupaj. On rad celo soboto programira, ona pa sadi rože ali peče torte. Zakaj pa ne? Ljudje tudi v zvezi potrebujemo nekaj časa samo zase. Ko se naučimo, da nekoga ne smemo soditi po tem, kako preživlja svoj prosti vikend, temveč po tem, kako spoštljivo ravna z nami, se nam bazen potencialnih partnerjev v spoznavni aplikaciji močno poveča.
Tudi ljubezen za gorenje potrebuje zrak
Psihologija nam ponuja zelo preprosto, a močno prispodobo: tako kot ogenj za gorenje potrebuje kisik, tudi ljubezen potrebuje malce prostora. Če par čisto vse prostočasne aktivnosti počne skupaj in sta partnerja 24 ur na dan nerazdružljiva, lahko odnos sčasoma postane malce zadušljiv. Lastni hobiji in ločena druženja pa povsem naravno ustvarijo to potrebno, zdravo distanco.
Ta čas, ki ga preživimo narazen, je naravnost čaroben, saj ustvari tisti prijeten občutek, ko nekoga zares pogrešamo. Ni lepšega občutka kot tisti, ko se po dobri rekreaciji ali tečaju slikanja poln nove energije vrneš domov in svoje navdušenje ob večerji deliš s partnerjem. Ločeni interesi delujejo kot pogonsko gorivo, ki v zvezo prinaša nove zgodbe in na dolgi rok ohranja tisto pravo kemijo.
