Ko sem se odločila za razhod, sem seveda potrebovala nekaj časa, da sem odžalovala in se prebila skozi svojo bolečino. Ko sem oddelala svoj del, pa sem naredila projekt, kako čimbolj prizanesti otrokom. Ko je bil dodobra izdelan, sem o tem obvestila tudi bivšega partnerja.
Adijo, partner – dobrodošel, starš.
O tem sem vam že povedala svoj pogled. Vizija, ki sem jo imela v glavi je bila, da otrokom pokažem, da kljub temu, da sva dva, ki se kot partnerja v življenju več ne vidita skupaj, sva odgovorna za dobro otrok.
In to je projekt. In sedaj, z očmi drugih vidim, da zelo uspešen, ker je tak in samo še boljši že dobre dve leti. Prioriteta v moji glavi je bila, da sebi in partnerju olajšam razhod, ter otrokom, ki jih je zadela strela, dokažem, da je vse mogoče, samo, če imaš voljo, čas, ideje in premoreš ljubezen za vse in se seveda odločiš, da boš gradil počasi. Zapomnite si nekaj:
Partnerja ste nekoč izbrali vi, ljubili ste ga.
Nemogoče, da ga sedaj sovražite do take mere, da ne bi zmogli biti odrasli. Zakaj? Ker ste takrat vedeli, kaj ste izbrali, nihče se ne spremeni toliko, razen, izključujem huda bolezenska stanja, da ne bi mogli predvideti vseh možnosti, tudi v trenutkih, ki so boleči.
Vedeli ste, kaj ste vzeli. Žal, tako pač je. »Sedaj se je čisto spremenila.« Ni se. Vi ste si naredili svojo sliko o človeku, če se je sedaj tako spremenila. In, da je moja zgodba, res zgodba o uspehu, sem spregledala šele sedaj. To je pa zato, ker sem se odločila, da želim otroke z zdravim pogledom na odnose in sprejela dejstvo, da je on njihov oče in vedno bova povezana. Najbolje, kar lahko naredim za vse je, da se v novi situaciji počutimo dobrodošlo in udobno, kolikor se le da. In še nekaj je moje mnenje.
Ženske diktiramo tempo, intenzivnost in igro, ko se razidemo.
Zato, ker nas še vedno sodišča bolj podpirajo in imamo tu največkrat močnejšo pozicijo. In ženske se odločimo, ali bomo padle v depresijo, se smilile same sebi in kaznovale cel svet za našo žalost in prizadetost, ali pa bomo postavile nove, zdrave temelje in poskrbele, da bomo vsi prizadeti šli v novo obdobje z večjim znanjem, pa še vedno iskreno, sproščeno, ljubeče in v skladu z dogovorom, da je za vse vpletene poskrbljeno po najboljših močeh.
Mi imamo škarje in platno. Ali si želite, da ste žrtev vse življenje, ali pa sprejmete novo obdobje in olajšate življenje predvsem otrokom, ker ste odgovorni starši. Ni slabšega, kot otroke postavljati v položaj, da morajo izbirati koga imajo raje, kaj šele, da jim razlagate svojo dramsko nesrečo in na njih prelagate breme svoje neodgovornosti. Pa vi izberite katerega od dveh otrok imate raje. Ne gre tako. Sploh pa me jezi, ko starši grdo govorijo o drugem staršu, ko želijo, da se otrok opredeli, ko mu razlagajo podrobnosti in umazanije bivšega zakona. To ni njihova stvar, če ste se vi odločili za razhod. Oni so samo posledica ljubezni. Zakaj se vam ni izšlo, ni njihovo breme. Oni imajo svojo pot.
Zato, verjemite, pa me lahko obsojate, vendar taka vedenja staršev označim za neodgovorna in nezrela.
Sprejmite svojo situacijo, vedite, da je vse za nekaj dobro in se odločite za novo boljšo pot in rast, ne bodite žrtev.
Raje pokažite otrokom, kaj vse se lahko dobrega naredi iz zrele odločitve in jim pokažite, da se da težke situacije tudi rešiti in iz njih narediti zmagovalne. Verjemite, to je boljša popotnica za njih. Ko začnemo na druge prelagati breme nas bodo ali zasovražili ali pa se bodo vdali v usodo življenja in si ga uničili.
Redki zmorejo ob pritiskih staršev, nezdravih vzorcih in ostalih grdobijah, ki jih odrasli zganjajo pod pretvezo zaščite otrok, v resnici pa želijo prizadeti nasprotnega partnerja, nadaljevati življenje po zdravi in svoji poti.
