Je zmenek zašel v slepo ulico? Brez panike, to je le ovinek do prave ljubezni.
Praktično vsak, ki se pogumno poda v svet spoznavanja, prej ali slej doživi tisti neizogiben trenutek, ko se zmenek enostavno ne razplete po željah. Morda smo se na srečanje dolgo pripravljali, čutili tisto prijetno vznemirjenje in upanje, nato pa se je v živo izkazalo, da energija preprosto ni stekla ali pa se je pogovor neprijetno zatikal.
Takšne izkušnje nikakor niso prijetne, pogosto nas pustijo z občutkom praznine ali celo z vprašanjem, ali je ves ta trud sploh smiseln. Vendar se moramo zavedati, da je to povsem normalen in celo nujen del procesa iskanja partnerja, skozi katerega gredo prav vsi, ki na koncu najdejo ljubezen svojega življenja. To nikakor ni znak, da je z nami ali našimi sposobnostmi za odnose karkoli narobe, ampak zgolj statistična verjetnost v svetu, kjer iščemo tisto eno, posebno osebo med množico vseh ostalih.
Slepa ulica ni napačna odločitev, ampak jasna usmeritev
Ko se zmenek ne razvije v pravo smer, se pogosto ujamemo v spiralo samokritike in neskončnega analiziranja, kje smo ga polomili ali kaj smo rekli narobe. A v resnici te slepe ulice niso napake, ki bi se jih morali sramovati, ampak dragocene informacije, ki nam pomagajo pri navigaciji skozi svet odnosov.
Povedo nam namreč, kdo ni za nas, in to spoznanje je v procesu iskanja partnerja prav tako dragoceno kot vedeti, kdo je pravi. Vsak zmenek, ki se zaključi brez želene iskrice, pomeni, da smo uspešno prefiltrirali situacijo in prihranili čas, ki bi ga sicer zapravili v odnosu, ki ne bi imel prihodnosti, zato nanj glejmo kot na uspešno opravljeno selekcijo.
Razočaranje je človeško, a naj ne postane naša identiteta
Razočaranje ob neuspeli zgodbi ali slabem zmenku je povsem čustveno razumljivo in si ga moramo dovoliti občutiti brez slabe vesti. Ko v neko srečanje vložimo svoje upanje, radovednost, čas in nenazadnje tudi pogum, da se izpostavimo, je povsem naravno, da nas konec zaboli ali pusti grenak priokus.
Vendar raziskave s področja psihologije odnosov kažejo, da so ljudje, ki si dovolijo predelati razočaranje brez, da bi ga ponotranjili kot lastno pomanjkljivost, dolgoročno bistveno bolj zadovoljni in uspešni v ljubezni. Ključno je torej, da čustva sprejmemo, jih predelamo, nato pa se otresemo teže in gremo naprej z dvignjeno glavo.
Ne vežimo svojega celotnega upanja na eno samo osebo
Ena največjih in najpogostejših pasti pri spletnih zmenkih je ta, da vso svojo zalogo upanja in sanj o prihodnosti položimo na ramena ene same osebe, ki smo jo komaj spoznali. Ko se ta stik zaključi ali izzveni, se nam zdi, kot da je skupaj z njim izginila tudi edina možnost za našo lepo ljubezensko zgodbo, kar nas pahne v obup.
V resnici pa upanje in možnost za ljubezen ne pripadata tej specifični osebi, ki je ravnokar odšla iz našega življenja, ampak pripadata nam in naši odprtosti do sveta. Naša sposobnost ljubiti in biti ljubljen ostaja v nas, ne glede na zunanje okoliščine ali trenutne zavrnitve. Ko optimizem vežemo nase in na proces spoznavanja, ne pa na izid posameznega zmenka, le ta ostane živ tudi takrat, ko se stvari ne izidejo po načrtih.
Oddih ni korak nazaj, temveč strateški premor
Včasih po seriji zmenkov, ki so zašli v slepo ulico, potrebujemo kratek, a učinkovit premor, da si znova napolnimo baterije. To nikakor ne pomeni, da smo obupali ali da priznavamo poraz, temveč da znamo modro upravljati s svojo energijo in čustvenim svetom. Oddih pomeni, da se za nekaj časa zavestno ponovno usmerimo vase, v svoje hobije, prijatelje in stvari, ki nas navdajajo z veseljem, ter si dovolimo biti več kot le nekdo v procesu iskanja partnerja.
Takšna pavza pogosto pripomore k temu, da se otresemo morebitne zagrenjenosti in si povrnemo tisti pristni nasmeh, ki izvira iz notranjega zadovoljstva. Ko se na sceno spoznavanja vrnemo bolj umirjeni, spočiti in odločnejši, so tudi novi stiki in pogovori bistveno lažji, bolj sproščeni in manj obremenjeni s težkimi pričakovanji. Ljudje okoli nas zelo hitro začutijo energijo nekoga, ki je zadovoljen sam s seboj, v nasprotju z energijo nekoga, ki obupano išče potrditev.
Naša pot se ne konča v slepi ulici; tam se le obrnemo, popravimo smer in nadaljujemo z zavedanjem, da vsak novi ovinek vodi bližje cilju, ki si ga zaslužimo. Zaupajmo procesu, saj se najlepše stvari pogosto zgodijo takoj za tem, ko se zdi, da so vse poti zaprte.
