Ne, ne bomo govorili o trenutkih takoj potem, ko ste ugledali ta svet in o trenutkih, preden se bomo poslovili za vse večne čase. Je pa res, da sta minutki, o katerih bomo spregovorili, na nek simpatičen način precej podobni omenjenim trenutkom, predvsem po tesnobi in veselju, ki ga sprožata.
Prva minuta ne traja 60 sekund
Glede na našo tematiko gre seveda za prvo minuto vašega stika z dekletom. To so trenutki, ko vaša notranja napetost zraste od nič do 110. To stopnjevanje notranje napetosti lahko na nek način enačimo tudi z vedno močnejšim strahom, ki ga začutimo v tem času.
Pojem “prva minuta” ne smemo jemati dobesedno, kot nekakšno dobesedno protivrednost 60-im sekundam. Dejansko ta “prva minuta” traja dlje.
Od tod tudi izhaja t.i. pravilo treh minut. Omenjeno pravilo pravi, da imamo pri prvem stiku približno tri minute časa, preden nas bo strah popolnoma ohromil in dekletu verjetno sploh ne bomo pristopili.
Zanimivo je, da gre pri “prvi minuti” za precej “nerazumen” strah. Ljudje smo konec koncev socialna bitja in nekako logično se zdi, da je pristopanje in spoznavanje drugih ljudi pravzaprav sestavni del našega preživetja.
Podobno, kot z našo prvo minuto je tudi z javnim nastopanjem. Ker tudi sam precej javno nastopam, se pogosto srečujem s položaji, ko povabim koga na oder. Ko se kasneje pogovarjamo, običajno naletim na precej podobne odgovore na vprašanje, zakaj so se tako upirali priti na oder:
- “Bojim se, da bi se mi ljudje smejali!”
- “Bojim se, da me ljudje ne bi marali!”
Pravzaprav sploh ni pomembno, kaj je razlog. Vedno je vmes strah!
“Prva minuta” so trenutki, ko vaša notranja napetost zraste od nič do 110.
Pri vprašanju strahu v prvi minuti gre po mojem mnenju, za nekakšen ponotranjen strah pred mnenjem drugega. Lahko rečete, da gre za pomanjkanje samozavesti, seveda. Vendar smo tukaj šele na začetku naše zgodbe.
Moški mora k dekletu, ki jo želi zapeljati, vedno pristopati z namero po zapeljevanju. Se sliši kot nekaj popolnoma normalnega? Mogoče res. Žal pa je resničnost nekoliko drugačna. Mnogi fantje se, pri prvem stiku z dekletom, obnašajo kot bodoči prijatelji in ne kot potencialni ljubimci.
Če jih vprašate, kdaj pa naj bi jo “pritegnili” kot ljubimci, vam bodo odgovorili:
“Počakaj malo, ne morem biti nasilen!” … !?!?!
Ona vas mora čutiti
Tako žal ne gre. Dekle vas mora “čutiti” kot seksualno privlačnega moškega od prvega stika dalje. To se ne bo zgodilo šele med kasnejšim telefonskim pogovorom in to se ne bo zgodilo med nekakšnim prijateljskim klepetom.
Privlačnost se začne ustvarjati od prvega trenutka dalje. Začne se z videzom in govorico telesa. Skozi pogovor se krepi ali slabi, nadgrajuje z neverbalno komunikacijo in doživi vrhunec v zaključnem delu (poljub, dogovor za zmenek, …).
Povprečni slovenski moški žal ne razmišlja tako. Večino časa deluje po nekakšnem nenapisanem pravilu, da se je treba lepo obnašati, govoriti o svojih dejavnostih, spraševati predvidljiva vprašanja (kot na nekakšnem intervjuju) in nato dekle prositi za telefonsko številko.
Privlačnost se začne ustvarjati od prvega trenutka dalje. Začne se z videzom in govorico telesa.
Omenjen postopek je odličen način, kako izraziti prijateljsko, socialno čutečo osebnost. Ni pa to način, s pomočjo katerega bi dekle lahko do vas začutilo posebno privlačnost.
Oddajati morate signale, da bi pri vas “lahko” obstajala privlačnost do nje. Torej, signale, ki govorijo o tem, da če bo ustrezala vašim kriterijem, bi vas lahko celo zanimala.
Se sliši grozljivo? Ne delajte si utvar. Nimate časa čakati, da se bo počutila udobno ali celo postala vaša prijateljica. Pri ženskah je privlačnost, ki jo čutijo do vas, podobna stikalu za temperaturo na pečici: ali se povečuje ali pa se zmanjšuje.
Če želite imeti dekle za prijateljico, potem je vse v najlepšem redu. Do nje se obnašajte prijateljsko. Če pa želite kaj več, morate pokazati samozavestno in zapeljivo obnašanje od prvega trenutka dalje.
Kaj pa je z “zadnjo minuto”?
Kaj torej lahko storite, da bo do poljuba (seksa) sploh prišlo?
Gre za trenutke tesnobe, ki pa jih doživljajo dekleta. One namreč ne poznajo fenomena prve minute in se jim razprava o „pristopnem“ strahu zdi popolnoma brezpredmetna. Običajno pravijo: „Pa saj ne grizem!“
S pojmom “zadnja minuta” označujemo trenutke pri dekletu pred prvim poljubom in (ali) pred prvim spolnim odnosom z vami.
Dekleta se zavedajo, da smo moški ciljno usmerjena bitja in da je večina naših naporov usmerjena v to, da dekle spravimo med rjuhe.
Iz tega sledi, da je z moškimi bistveno lažje “upravljati”, dokler je to njegov osrednji motiv. Moški je s tega zornega kota precej predvidljivo bitje.
Na nek način gre pri “zadnji minuti” za strah deklet, da bodo izgubile nadzor nad nadaljnjim razvojem dogodkov, ker ne bodo več imele neposrednega vpliva na osrednji mehanizem tj. moško poželenje.
V življenju ženske verjetno res ni bolj bednega občutka kot prav ta, da je “popustila” moškemu, ki je nato pozabil nanjo. Po domače: Po prvem seksu se nista videla nikoli več. Ko to dejanje združite s prevladujočo družbeno normo, lahko bolje razumete pritisk, ki ga dekle doživlja v trenutkih pred “predajo”.
Kaj torej lahko storite, da bo do poljuba (seksa) sploh prišlo?
- Pomagajte ji, da bo lahko prišla čez ta strah. Oba seveda vesta, da je ta njen strah „zunaj votel, znotraj ga pa nič ni“, vendar vam takšen racionalni pogled ne pomaga dosti, če se ona ne počuti dobro tj. sproščeno, varno in udobno z vami.
Če bo pred poljubom (seksom) dejala: „Tole se mi pa ne zdi preveč dobra ideja,“ ji samo pritrdite, recite, da jo razumete, ne razpravljajte z njo in počasi nadaljujte.
- Bodite taktni, ne pa preveč razumevajoči. Ne želite si, da bo začela razpravljati o tem, zakaj to ni dobra ideja. Če bo začela razpravljati, bo našla dovolj dobrih razlogov, zakaj naj ne nadaljuje.
- Naj jo vodijo čustva, ne razum. Če v ozadju ni npr. alkohol in če bi bilo vse res tako narobe s situacijo, v kateri sta se pravkar znašla, se tako ali tako v njej sploh ne bi znašla.
Seveda pa ne silite vanjo za vsako ceno.
Srečno!
