Nekdo mi je povedal odlično misel. Kako bi izgledal partnerski odnos, če bi se s prvim dnem s partnerjem dogovorila, da bova skupaj na primer samo dve leti? Amm, kaj?
V partnerski odnos namreč vedno vstopimo z mislijo, da bo trajalo večno. Po navadi je naša vizija odnosa v skladu z našim notranjim vrednostnim sistemom.
Če na primer jaz obsojam varanje, grem v odnos z zavedanjem, da tega ne bom nikdar storila. Kdo pa nam garantira, če si seveda ne povemo, da je sistem vrednot partnerja enak mojemu.
Pri gradnji partnerskega odnosa vedno izhajamo iz svojega sveta.
Če pa bi vedela, da bo najin odnos dolg natančno dve leti in niti dneva več, kaj bi bilo drugače? Ali bi si večkrat tedensko vzela čas za pivo po službi? Ali bi večkrat na dan povedala partnerju, kaj cenim pri njem? Ali bi se več smejala? Ali bi jeza in prepiri krojili moj vsakdan?
Ali bi si vzela več časa za skupno preživljanje časa? Ali bi šla večkrat na skupni ljubezenski vikend, na potovanje, na večerjo, v kino ali karkoli rada počneta? Ali bi kuhala jezo za vse, kar vama ni po godu, ali bi raje sproti razčiščevala vsa nesoglasja? Česa bi bilo več – skupnih lepih trenutkov ali samote?
Kaj vse bi spremenili v odnosu, če bi vedeli, da ima omejen rok trajanja?
Kakšno počutje in čustva bi večkrat izražali? Kako bi potekal vaš vsakdan v tem primeru? Ali bi s pogovori odlašali? Kolikokrat bi si vzeli čas za razvajanje in ljubljenje? Kakšen bi bil vaš odnos do partnerja? Drugačen ali enak? Razmislite.
Morda se odločite, da boste na svoj partnerski odnos gledali z drugimi očmi. Morda boste kaj spremenili, da vam bo zabavno in lepo. Kaj pa vem? Garancije, da bomo večni tako ali tako nimamo, zato, če vam le uspe, poskusite živeti tukaj in zdaj.
Sonja
