Vsi si želimo spoznati sanjskega oziroma sanjsko, a vztrajanje pri iskanju osebe ustvarjene po naših idealih lahko vodi v še daljše obdobje samskega stanu.
In kdo sploh je sanjski partner? Odgovorov na to vprašanje je nemara toliko, kot bi bilo ljudi katerim bi ga zastavili. Vsakdo pri sebi drugače vidi sanjskega partnerja. Osebo s katero bi preživel/celo življenje.
Za nekoga je sanjski partner nekdo, ki ugodi vsem željam, za druge je to skrben mož in oče, za tretje pa oseba, ki ji je mati narava dala vse tiste atribute, ki jih pri partnerju želi videti.
Visoka pričakovanja
Samski, ki so na misiji iskanja idealnega partnerja imajo postavljena visoka pričakovanja. Morda so takšne osebe zahtevne tudi do sebe a to ne spremeni dejstva, da bo iskanje verjetno zelo dolgotrajno in ne nujno uspešno. Za začetek bi veljalo vsaj nekoliko znižati kriterije in koga spoznati ter šele nato ocenjevati.
Seveda je povsem na mestu, da imamo neka pričakovanja in želje sicer je zveza lahko že vnaprej obsojena na propad. Vsekakor pa ni dobro biti pretirano zahteven. Velikokrat pride do velikih presenečenj, ko se iskanje “popolnega” spremeni v naključno spoznavanje pri katerem v življenje vstopi oseba, ki sicer ne bi prišla niti blizu in povzroči vihar. Zgodi se kemija. Glas, stas, smeh, inteligenca, humor …
Neučakanost
Nekateri se takoj po ločitvi od prejšnjega partnerja zapodijo v iskanje novega. Sami pač ne želijo biti, ker “kaj pa bodo drugi rekli”. Da je človek nekaj časa samski, sploh ni nič narobe. Ljudje potrebujemo tudi nekaj časa zase in čiščenje svojih misli ter vzorcev, ki so se nam skozi leta prikradli v življenje.
Biti neučakan v svetu spoznavanja pomeni le skakanje iz razmerja v razmerje saj je težko upati na srečo, ki bi nam pred oči postavila idealno osebo s katero bi se usodno povezali in ujeli. Treba si je vzeti čas, se spoznavati, iti na kak zmenek ali dva in dati času čas. Brez hitenja in brez nepotrebne panike.
Svet se vrti hitro
V neučakanost nas potiska svet, ki se vrti vse hitreje. No ja, dan ima še vedno 24 ur a zdi se nam, da ne uspemo več vsega stlačiti v ta okvir. Vse večji so pritiski v službi, pričakovanja okolice, družine, po drugi strani pa smo zahtevni tudi sami do sebe. Potemtakem ni čudno, da hitro živimo tudi na ljubezenskem področju.
K sreči imamo na voljo različne spletne aplikacije za zmenke, ki močno olajšajo in skrajšajo ritual spoznavanja. Zdaj lahko v kratkem času spoznamo več oseb in prav nobene potrebe ni, da bi se ob tem počutili krive. Iti na zmenek, kavo ni nič drugega, kot spoznavanje. Na ta način spoznavamo tudi nove prijatelje, ni pa rečeno, da pri nekom ne preskoči iskra in ugotovimo, da je pred nami “sanjski ali sanjska”.
Iskanje popolnosti
Vprašajmo se ali smo sami popolni. Ali smo lahko za nekoga vse tisto, kar si je zamislil, morda celo zapisal na papir. Seveda ne in tako tudi ne pričakujmo od drugih. Iskanje popolnosti nas lahko zgolj oddalji od zveze saj se utegne pripetiti, da bomo zavrnili vse kandidate, ker pač ne ustrezajo našim strogim merilom.
Dovolimo si biti bolj naravni, se predati notranjim občutkom in se od srca na glas smejati dobrim šalam. Včasih je že to dovolj, da si dva postaneta všeč in šele kasneje ugotovita, da si v resnici sploh nista tako zelo različna. Romantične občutke je v zadnjem času poteptal strah razuma, ki nas ves čas sili v racionalne odločitve. Ljubezen ni racionalna. Ljubezen se zgodi, ko jo najmanj pričakuješ. Udari te z vso silo in zamegli razum. A po drugi strani ni lepšega občutka.
