»Ali si kdaj čestitate za vse svoje male in velike dosežke, na katere ste v življenju ponosni?«
Najbrž ne prav pogosto. Zakaj? Zato, ker se veliki dosežki gradijo počasi, pot je dolga in, ko dosežete zaključek dosežka, ta postane že del vašega življenja, s katerim dihate in se vam sploh ne zdi več dosežek. Razen seveda, če se izobražujete in, ko diplomirate, si čestitate. Zato, ker je družba rekla, da je to dosežek in ga znate ovrednotiti.
Neopredeljeni dosežki
Koliko je dosežkov, ki niso opredeljeni v družbi, pa VI v njih vlagate svoj trud, kot so vzgoja otrok, partnerstvo, osebna rast.
Napišite si, na kaj ste v življenju ponosni!
Ljudje, ki vas opazujejo in pot ni del njihovega življenja, pa vam morda rečejo: » Vsa čast, da ti je to tako uspelo.« Pa zamahnete z roko: »Ah, saj ni nič takega.« Zato vi sploh ne vidite svojih dosežkov in, če vas sedajle vprašam, na kaj ste ponosni v svojem življenju, boste potrebovali čas, da se spomnite svojih dosežkov, poleg tega pa jim ne boste pripisali take vrednosti, kot si jo zaslužite ob tem dosežku, take vrednosti, kot to lahko vidijo drugi in se jim zdi, da je to res vaš uspeh z njihovega vidika z veliko težo.
Zgodba
Naj vam povem zgodbo, da boste razmislili o svojih dosežkih, jim dali pravo vrednost in se pohvalili.
Zadnjič sem slišala od tretje osebe, kaj meni inštruktorica, ki inštruira hčer, o tem, da sva s partnerjem ločena in, da imava resnično spoštljiv odnos ter sva ostala vrhunska starša, prijatelja in je najin skupni projekt, dobro otrok.
Znanki je rekla: »Veste, to da, ko gospe ni doma, pridem v njen dom in njen bivši kuha kosilo za otroke v njihovi kuhinji, ker je ta vikend ona na izletu in on skrbi za otroke in to v njenem domu, popolnoma sproščeno, zavoljo zadovoljstva otrok, samo kapo dol. Tak odnos, kot ga imata onadva, še nisem videla. Nihče več mi ne bo rekel, da se nekaj ne da, ker sta onadva primer, da se vse da, če so ljudje zreli.« Ja, tako imamo včasih.
Primer: Ločitev
Morda se bo komu zdelo neprimerno.
Vendar, pišem vam zgolj iz svojega vidika. Zgodb je nešteto. Moja zgodba skrbi za to, da nam je v situaciji, kot nam je dana, vsem najlepše, da smo varni in srečni. Vem pa nekaj, za čemer stojim. Vse se da urediti, da ostanemo dostojni prijatelji in odgovorni starši.
Ko sem se odločila za razhod, sem seveda potrebovala nekaj časa, da sem odžalovala in se prebila skozi svojo bolečino. Ko sem oddelala svoj del, pa sem naredila projekt, kako čimbolj prizanesti otrokom. Ko je bil dodobra izdelan, sem o tem obvestila tudi bivšega partnerja.
Adijo, partner-dobrodošel, starš
O tem sem že povedala svoj pogled. Vizija, ki sem jo imela v glavi pa je bila, da otrokom pokažem, da kljub temu, da se dva, kot partnerja v življenju več ne vidita skupaj, sta odgovorna za dobro otrok. In to je projekt. In ob tem, ko sem pogledala na zgodbo z drugimi očmi, sem videla, da mi je uspelo nekaj, kar uspe redkim. Nisem pa ovrednotila visoko, ker z mojega stališča je to samoumevno, pa temu v resnici ni tako.
V ta projekt sem vložila ogromno energije, se izobraževala, predvidevala vse možne scenarije in že v naprej iskala rešitve. V ta projekt sem šla pomirjena z dušo in srcem, ker mi predstavlja vrednoto. Pri ukvarjanju s tem projektom sem imela pred očmi izdelano zgodbo popolnega možnega scenarija, najboljšega za otroke v prvi vrsti, za mene in tudi za bivšega partnerja. Veliko dela je bilo potrebno, vendar lahko rečem, da mi je resnično uspelo.
Verjemite, vse se da, če je volja in tam kjer je volja je pot.
Odločite se, da boste zgled za druge na najtežjih poteh življenja. Kaj vam je bolj ljubo, drugim razlagati, da ste žrtev in da je vsa krivica tega sveta padla na vas, kar verjemite, jih ne zanima, ker smo vsi kdaj pa kdaj teh misli, ali pa želite biti eden redkih primerov, ki je odraslo in odgovorno poskrbel za kvalitetno in boljše življenje vseh.
Ali jim želite pokazati, da so najmočnejši tisti, ki iz najtežjih nalog življenja naredijo in izvlečejo najboljše kar lahko. Tako boste ponosni nase in na vse svoje male dosežke, na dolgo trnovo pot in ogromno dela, vendar se bo izplačalo. Vsakega življenjskega projekta se lotite z vsemi močmi in srcem.
Ni važno kako dolgo ga boste izpopolnjevali, da se bo dokončal, važno je, da ko bo končan, se ozrete nazaj, vidite kaj vse ste vložili vanj, koliko ste zrasli. Važno je, da si čestitate, ovrednotite dosežek in ste ponosni nase.
Poglejte svoje življenje, polno je nekih malih dosežkov, ki se združijo v velik dosežek. Verjemite, ko se boste ozrli nazaj, boste vedeli, da ste vi premalo vrednotili svojo veliko zmago. In vedite, vse se da, če je volja. Zato se nagradite.
Napišite si vse svoje male dosežke, četudi se vam bodo zdeli nevredni in boste po končanem pisanju videli kakšen projekt ste sutvarjali iz majhnih delcev, kako ste sestavljali svoj mozaik in sedaj je to nastala velika zgodba.
