Veliko nasvetov lahko dnevno slišimo ali preberemo na temo partnerstva, odnosov in ljubezni. Vendar, če ne razumemo partnerja, kaj za njega pomeni ljubezen ali biti ljubljen, so vsi ti nasveti nekoristni.
Naš jezik ljubezni je večinoma naučen od naših staršev. Zato zakonca redko govorita enak prvotni jezik ljubezni. Posledično lahko nastanejo ovire med njima.
Če želimo te ovire premagati, se moramo naučiti komunicirati v jeziku naše ljubljene osebe. Torej, partnerju moramo svojo ljubezen izraziti v njegovem jeziku ljubezni.
Naš jezik ljubezni je večinoma naučen od naših staršev.
Že v otroštvu je pomembno, da ima otrok zadovoljene potrebe po ljubezni. Da se otrok počuti ljubljenega. Ko se zares počuti ljubljenega, se bo normalno razvijal. V nasprotnem primeru pride do vedenjskih težav. Ker na tak način želi kompenzirati manjko.
Čustvena potreba po ljubezni je prisotna tudi kasneje, v puberteti in odrasli dobi. Nekaj v naši naravi hrepeni po tem, da bi nas nekdo ljubil in osamitev na nas deluje uničujoče.
Zaljubljenost
Na višku zaljubljenosti smo skoraj evforični. Čustveno smo obsedeni drug z drugim. Zaspimo z mislijo na ljubljeno osebo in, ko se zbudimo, je prva misel namenjena naši ljubljeni osebi. Komaj čakamo, da se sestanemo. Ves čas bi preživeli skupaj, celo večnost bi se lahko poljubljali, …
Čutimo neizmerno srečo in vse vidimo v idealni luči. Partner ”nima” nobene napake, med tem, ko nas bližnji opozarjajo na določene stvari, smo mi za njih slepi. Skratka, ko smo zaljubljeni, sanjamo o popolnem zakonu in kako bomo drug drugega osrečili.
Dr. Dorothy Tennov je raziskovala pojav zaljubljenosti. Ugotovila je, da je življenjska doba zaljubljenosti približno dve leti. V primeru skrivne afere se to obdobje lahko nekoliko podaljša. Ko to obdobje mine, se pokažejo vsi ”čari” realnosti in izzivov partnerstva.
Zadnjih 50-100 let nas bombandirajo s predstavo o srečni in idealni ljubezni skozi pravljice in romantične filme. Zato verjamemo, da ima ljubezen res to moč.
Zaljubljenost ni naravno čustvo! Da se nekdo zaljubi mora verjeti v ideal. To pa pomeni, da imaš v sebi idejo, ker ideal izhaja iz ideje, o lepem in srečnem življenju. Ravno zaradi tega je čustvo zaljubljenosti tako močno, ker verjamemo, da smo to tudi našli.
Ali to pomeni, da so nas napačne predstave o zaljubljenosti zavedle v poroko in imamo na izbiro le dve možnosti:
- da ostanemo za večno nesrečni v svojem zakonu ali
- da se držimo pravila “reši se kdor se more” in poskusimo drugje na novo?
Obstaja pa tudi tretja možnost reševanja zakona
Zaljubljenost moramo sprejeti takšno kot je. Začasna čustvena vznesenost. Šele potem, ko zaljubljenost mine, lahko zgradimo pravo ljubezen s svojim partnerjem.
Šele potem, ko zaljubljenost mine, lahko zgradimo pravo ljubezen s svojim partnerjem.
Taka ljubezen ni obsedenost, ampak globoko čustvo, ki povezuje razum in čustva. Nastane zaradi zavestne odločitve. Zahteva disciplino in priznava potrebo po osebnostni rasti.
Osnovna potreba ljudi je, da smo ljubljeni. Da ljubezen izvira iz razuma in je bila izbrana zavestno. Da se je naš partner zavestno odločil, da nas bo ljubil, ker v naši osebnosti vidi nekaj, kar je vredno ljubiti.
Ljubezen se lahko razvije šele takrat, ko zaljubljenost mine. Napolnimo drug drugemu rezervoarje ljubezni. Svet bo lepši in naše življenje kvalitetnejše!
