Začeti znova, novo skupno življenje. Samo dve preprosti besedi. Povesta nič in vse.
Spet smo na začetku, a začetki v bistvu sestavljajo življenje. »Znova« pove, da začetek ni prvi. Nekoč, v svoji preteklosti, smo že bili na takšnem začetku. Začetku, ki je imel prav gotovo svoj konec, drugače ne bi začenjali znova.
Niso vsi začetki enaki in ni vsak znova enak. Če gre za partnerski odnos, potem je vsak začetek zgodba zase in vsak naslednji »znova« težji od prejšnjega. Vsaj največkrat je tako. Izjeme vedno obstajajo, a tukaj ne potrjujejo pravila. Predvsem zato, ker gre za ljudi z njihovimi čustvi in občutki, tako zelo edinstvenimi in lastnimi vsakemu posamezniku. Edino pravilo je, da pravil ni.
Preprosta odločitev … Pa je res?
Sprejeti v sebi odločitev, da želimo svoje življenje deliti z drugo osebo, vsekakor pomeni velik preobrat v življenju človeka.
Večina želi ravnovesje v življenju in občutek človeka (varnosti) ob sebi.
Če smo odločitev sprejeli, smo se predhodno v svojih razmišljanjih soočali z vsemi spremembami, ki jih lahko takšna odločitev prinese v naše življenje. Življenje, ki smo ga morda šele pred kratkim sestavili skupaj, postavili v tiste okvirje, ki nam dopuščajo, da normalno delujemo in smo na določeni ravni notranjega ravnovesja in miru srečni.
Večina ne želi nič drugega. Ravnovesje v življenju in občutek človeka ob sebi. V bistvu iščemo vsi, tisto čisto posebno, osebo zase…
Navidezna preprostost spoznavanja
Soočenje z dejstvom, da je šel svet naprej, medtem ko smo mi nekako zaspali, prav gotovo ne vzbuja zadostne samozavesti v trenutku, ko jo najbolj potrebujemo. Takrat, ko se odločimo poiskati tisto čisto posebno osebo zase.
Se je v času, ko nisem iskal/a resne veze kaj spremenilo?
Kako sploh je »tam zunaj?« Ali še veljajo nepisana pravila, ki so veljala pred desetimi, dvajsetimi ali več leti? So ženske drugačne? Kaj pričakujejo? So moški drugačni? Kaj pričakujejo? Kje sploh so te »samske ženske«? Kje sploh so ti »samski moški«? Kam, da ne izpadem kot najdepresivnejša oseba?
Če imamo prijatelje, ki imajo prijatelje in ti prijatelji čisto slučajno poznajo določenega moškega ali žensko, ki bi bil primeren za življenjskega sopotnika, imamo lahko srečo in nam uspe. Prijatelji imajo nenadoma pomembno ekspedicijo, ki malo popopra njihovo življenje. A za nas lahko postane vse skupaj neprijetno, če prvi, drugi in tretji poskus »pade v vodo«. Morda se nenadoma soočimo z njihovim vprašanjem: Ja, kaj bi sploh rad/a? V vsakem primeru postanemo prezahtevni, a predvsem ne cenimo truda naših prijateljev. Naslednje povabilo na skupni piknik ali večerjo obvisi v zraku.
Morda sklenemo poskusiti sami. Lokali prav gotovo niso mesto, kjer bi iskali tisto čisto posebno osebo zase. Delo in privatno življenje tudi nista najboljša kombinacija.
Včlanimo se v razna društva, vpišemo v tečaje tujih jezikov, začnemo obiskovati fitnes. Spoznamo nekaj zanimivih ljudi. Morda imamo srečo in spoznamo tisto čisto posebno osebo zase. Največkrat utrdimo svoje telo, poglobimo znanje tujih jezikov, razširimo krog znancev, a osnovni namen naše povečane aktivnosti ne doseže svojega cilja.
Čeprav cilja nismo dosegli, smo vseeno pridobili. Znova smo se vrgli »v obtok«.
In zakaj ne … INTERNET
Družba, kjer je komunikacija bistvo vsega in vsaka informacija dosegljiva povsod v trenutku nastanka, daje predstavo o neverjetni preprostosti vzpostavljanja poznanstva med ljudmi. Poanta je v naši napačni predstavi o vlogi komuniciranja pri dejanskem povezovanju ljudi. Komuniciranje je zelo preprosto.
Internet kot naslednji med načini (morda celo prvi) se ponuja sam zase. Seveda ne razmišljamo o površinskosti odnosov v trenutku, ko se prijavimo na enega izmed portalov. Premami nas tisto, kar se v vseh ostalih primerih zdi nerešljiva enigma. Kje so vsi samski? Kako jih poiskati? Internet daje videz darila, zavitega v celofan, z veliko rdečo pentljo.
Na enem mestu vsi samski, ki želijo nekoga! Nobenega sprenevedanja več! Na pravem mestu sem! Začetni optimizem je pozitiven, če so temelji, na katerih temeljijo naša pričakovanja, vsaj približno realni.
Pomembna so realna pričakovanja in pameten pristop
Kaj sploh lahko človek pričakuje od interneta?! Vprašanje, ki si ga postavimo, ko zaključimo po nekaj mesecih neuspešno »iskanje« tiste čisto posebne osebe zase. Takrat, ko po mesecu dni čakanja na odgovor končno sprejmemo več kot očitno dejstvo, da odgovora ne bo, čeprav smo si s konkretno osebo dopisovali že nekaj časa. Takrat, ko smo si dopisovali z določeno osebo preko elektronske pošte, se morda že pogovarjali preko telefona, postali z njo že kar intimni, a nam prvo srečanje dobesedno »zapre« usta.
Pri iskanju partnerja preko spleta je pomembno, da si damo čas!
Ugotovimo, da je internet sicer zelo dostopen način komuniciranja z neznanci, a je lahko tudi past za novo razočaranje. Omogoča možnost prikazovanja posameznika, ki je daleč od resnice. Predstava, v katero se ujamemo, če smo odkriti. Če nismo, sami dajemo predstavo o nas samih, ki ni resnična. Potem je moralna zadostitev izpolnjena. Dobili smo, kar smo iskali.
Pomembno je, da si damo čas, ko spoznavamo preko interneta. Ne smemo pričakovati preveč in ne smemo si v glavi risati sogovornika (vizualno in karakterno). V takem primeru se bo zelo verjetno dopisovanje končalo z razočaranjem.
Pustimo sogovorniku, da se predstavi v svoji realni luči. Izmenjajta si misli, pričakovanja, hobije, pogled na življenje, … Če si bosta po vsem povedanem še vedno všeč so vajine možnosti VELIKE!
Saj nima smisla! Ali res?
Ljudje smo različni. Slabe izkušnje nekatere odvrnejo od njihovega prvotnega namena. S tem jim dejansko dajo večji pomen, kot si ga zaslužijo. Slabe izkušnje še ne pomenijo, da je bila naša odločitev napačna. Odgovor je v glavnem nekje drugje.
Zaradi določenega razloga smo izbrali pot, ki ni najbolj ustrezna. Morda ni napačna, a za namen, ki smo ga želeli doseči, vsekakor je napačna.
Včasih ne vidimo dovolj jasno pravega vzroka posledice, kajne? Morda samo izberemo tistega, ki je najbolj očiten.
Zakaj, kdaj in kje je postalo vse tako prekleto težko?! Kaj je s temi odnosi med moškimi in ženskami? Se večkrat ujameš pri takšnem ali podobnem razmišljanju? Si v nekem čisto posebnem trenutku, morda razočaran/a ali znova razočaran/a, ugotovil/a, da nima smisla? Ali res? Ali res nima smisla samo zato, ker si sprejel/a pravilno odločitev, a morda izbral/a napačno pot? Postavljaj si vprašanja, na katera v sebi ne najdeš odgovora. Včasih je bilo drugače, včasih je bilo vse tako preprosto. Včasih. A takrat si bil/a deset, dvajset, morda trideset let mlajši/a. Tvoje razmišljanje je bilo drugačno. Ženske so bile drugačne, moški so bili drugačni.
Vse, kar poznaš, je dejstvo. Prej se človek zave okolja in časa, v katerem biva, lažje bo povzel zase tisto, kar je zanj pozitivno in se izognil tistemu, kar je zanj negativno.
