Zakaj na enem zmenku pogovor steče skoraj sam, drugje pa se ves čas nekoliko trudimo? Včasih razlog ni v človeku nasproti nas, ampak v prostoru okoli nas.
Pri izbiri kraja za srečanje se običajno razmišlja o lokaciji, ponudbi in vzdušju. Precej manj pozornosti dobi vprašanje, ali je prostor sploh primeren za dober pogovor. Hrup, razdalja med sedežema, položaj za mizo, gneča in možnost gibanja namreč vplivajo na način komunikacije, čeprav tega večina ljudi ne opazi zavestno.
Zato ni enega popolnega prostora za zmenek. Nekje je lažje govoriti o bolj osebnih stvareh, drugje se ljudje hitreje sprostijo, tretje okolje pa je primerno predvsem takrat, ko se dva še ne poznata dobro in ne želita dve uri sedeti iz oči v oči. Dober prostor pogovora ne ustvari, lahko pa mu precej pomaga.
Hrup ne moti samo ušes, ampak spremeni cel pogovor
V živahnem lokalu se ljudje nehote začnejo drugače obnašati. Govorijo glasneje, ponavljajo stavke, se nagibajo bliže in več energije namenijo temu, da sogovornika sploh slišijo. Raziskave pogovorov v hrupnem okolju so pokazale, da ljudje hitro prilagodijo glasnost govora in medsebojno razdaljo, da komunikacija ostane učinkovita. Zanimivo je, da popolna tišina ni nujno najboljša rešitev.
Nekaj življenja v ozadju lahko ustvari prijeten občutek zasebnosti, saj ni občutka, da sosednja miza sliši vsako besedo. Težava nastane, ko se je treba za pogovor boriti z glasbo, kavnim aparatom in množico drugih glasov. Za srečanje, kjer je cilj nekoga res bolje spoznati, je zato akustika prostora pogosto pomembnejša od tega, kako dobro bo lokal videti na fotografiji.
➤ Zmenki in komunikacija: Detajli, ki delajo razliko
Nasproti ali drug ob drugem ni čisto ista stvar
Klasična slika zmenka je skoraj vedno enaka: dve osebi sedita naravnost druga proti drugi. Tak položaj dobro podpira očesni stik in osredotočen pogovor, vendar lahko pri prvem srečanju ustvari tudi nekoliko več intenzivnosti. Drugače deluje sedenje pod kotom ali drug ob drugem.
Pogled se še vedno srečuje, vendar ga ni treba vzdrževati ves čas. Hkrati okolica ponudi dodatne iztočnice za pogovor. Pogled na ulico, dogajanje v prostoru ali kakšna zanimiva podrobnost hitro postanejo nova tema in zmanjšajo občutek, da mora pogovor ves čas prihajati samo iz vprašanj in odgovorov.
Tudi nekaj deset centimetrov naredi razliko
Osebni prostor ni pri vseh enak. Kako blizu je nekomu prijetno sedeti, je odvisno od tega, kako dobro sogovornika pozna, od situacije, kulture in osebnih navad. Zato je lahko majhna mizica v kotu za nekoga prijetna in intimna, za drugega pa ob prvem srečanju nekoliko preveč utesnjena.
Tudi velika miza, ki ljudi fizično oddalji, ne pomaga nujno pri občutku povezanosti. Prednost imajo prostori, kjer je mogoče razdaljo nekoliko prilagoditi, premakniti stol, se nagniti naprej ali pozneje nadaljevati srečanje s sprehodom.
Včasih se lažje pogovarjamo, ko sploh ne sedimo
Sprehod ima eno veliko prednost: sogovornika se ni treba ves čas gledati. Oba hodita v isto smer, pogled se občasno sreča, nato se spet usmeri v okolico. Zaradi tega izgine del občutka, da je treba vsako sekundo vzdrževati pogovor. Okolica ves čas ponuja tudi nove iztočnice.
Če za nekaj trenutkov zmanjka teme, tišina ni tako opazna kot pri mizi, kjer dva sedita drug nasproti drugega. Prav zato je lahko kombinacija kratke pijače in sprehoda bolj sproščena kot večurno sedenje na istem mestu. Gibanje naredi srečanje bolj dinamično, pogovor pa dobi naravne premore.
Pravi prostor je odvisen od tega, kakšen pogovor želimo
Tudi svetloba in gneča vplivata na občutek prostora, vendar ni treba iskati skrivnih formul. Temačen kotiček sam po sebi ne ustvari globljega pogovora, svetel lokal pa ga ne prepreči. Veliko pomembneje je, ali okolje omogoča, da se dobro vidimo, slišimo in se ob tem počutimo dovolj sproščeno.
Za miren pogovor je zato primeren prostor z dobro akustiko in dovolj zasebnosti. Za bolj sproščen začetek pomaga nekaj dogajanja ali možnost gibanja. Pri aktivnejšem srečanju pa je prednost prav v tem, da pogovor ni edina stvar, ki se mora ves čas dogajati. Ob dobrem zmenku seveda nihče ne bo meril razdalje med stoli ali preverjal decibelov. 😄
