Pa se kljub temu dejstvu (ponovimo: moški je zares preprosto rešljiva uganka ali enačba) mnoge ženske v njegovi bližini še zmeraj počutijo negotove, nemalokrat celo podrejene. In zakaj mislim, da je tako?
Naj za uvod napišem resničen dogodek, ki me je sploh napeljal k tokratnemu pisanju …
Čas piknikov in ženskih izpovedi
Bilo je poletje. Poletje je čas piknikov, tega se zavedamo tudi v naši, veseljačenju nagnjeni, družini, “kulturo piknikovanja” pa dokaj uspešno že desetletja širimo tudi med našimi daljnimi, “mrzlimi” sorodniki in seveda prijatelji ter seveda bližnjimi sodelavci.
Zato ne preseneča, da so se na travniški zabavi, ki kaj kmalu brez izjeme preraste v vsesplošno pijansko veselico, v veselem že rahlo nažganem popoldanskem vzdušju naši moški zbrali v dve veliki nogometni moštvi in odšli na sosednji travnik, kjer so, mogoče celo bolj od uspešno od črnih krtov rili po zemlji, kot pa uspešno udarjali po usnjenem balonu.
Me, ženske, pa smo, seveda, ostale ob “ognjišču”, ter iz blagoslovljene sence pazile na številne znane in neznane otročaje, ki so se – tako kot se pač neizogibno zgodi ob takšnih dogodkih – nezadržno podili gor in dol, pa levo in desno, ne meneč se za škodo, ki so jo delali v bližnjem koruznem polju ali v sosedovem vinogradu.
Tanja: Spoznala sem ga na internetu
Potem pa se je začelo (trenutek potrpljenja, smo že bližje zapletu naše zgodbe) … Tanja, sestrična po mamini strani, je med smehom (dovtipi na račun naših moških, seveda) in med praznjenjem že bog-si-vedi-katerega kozarca vina, popolnoma brez problemov (in tako mimogrede) ožjemu ženskemu krogu ob mizi povedala, da si je končno (in spet) le omislila moškega.
Seveda je izza vogala takoj presenečena in presrečna “priletela” – očitno še z odličnim sluhom – njena mama. In so se začela klasična vprašanja: Kdo je? Kaj dela? Kje si ga spoznala? Tanja, pogumna pivska kolegica, se je dobro držala: Jože P., strojni tehnik, nima visoke plače, je pa “fajn dečko, moj dečko”. Spoznala pa sem ga na internetu …
Tu sem, niti ne tako slučajno, firbčna novinarka pač, pozorno pogledala Tanjino mamo. V bistvu predvsem njeno opazno rastočo obrazno rdečico, ki je “izdajalsko” in ne poznavalsko spraševala: Kje, kaj praviš, hčerka moja? In potem smo od mame v nekaj naslednjih sekundah slišale v pristni lokalni štajerščini le še “kooouuuga” (kar v bistvu pomeni: kaj – pri vseh hudičih – pa je to?).
Pa je Tanja hitro še ostalim radovednim ušesom razložila, da je bila kakšno leto članica spoznavnega portala ona-on.com in da ji je pred kakšnimi tremi meseci “padla sekira v med”.
Pa smo punce, ki smo glave staknile čim bolj skupaj, kot da bi se bale, da bodo moški, oddaljeni več kot 100 metrov, slišali kakšno sladko žensko skrivnost, odobravajoče vriskale in čestitale presrečni Tanji.
Skrbno varovana skrivnost
Pa se razburjenje še ni niti poleglo, ko je naša vikendaška soseda Joži, prava deloholična kmetica pri 45-ih letih, dodala: “Pa saj jaz sem tudi tam gor, na ona-on!” Kako smo se potem režale. Najprej zato, ker smo mislile, da je šala … Kakšno minuto kasneje pa še zato, ker je bilo Jožici tako očitno nerodno ob tem, da ji je nehote ušla skrbno varovana osebna skrivnost.
Ko smo se po nekaj “špricerjih” (dobra domača in “nora šmarnica” z obvezno radensko tri srca) ženske le nekoliko ohladile, smo z občudovanjem poslušale “spletno-osvajalske” podvige, pa tudi nekatere popolnoma zgrešene poskuse mladostne Tanje in skorajda dve desetletji starejše neustavljivo pogumne sosedove Joži.
Negotova Natalija
Vse je bilo krasno, razpoloženje super, dokler se ni “iz zadnje vrste” žalostno odzvala prisrčno zadržana Natalija: “Saj jaz bi si tudi poskusila dobit’ kakšnega moškega, pa me je kar nekako … strah.” Pogledale smo jo z začudenjem, potem pa se je usulo iz nas nekako v tem stilu: “Ja, Natalija, kaj pa govoriš, tako lepa si, komunikativna, pa te je strah?! Česa? Fantov? Zakaj pa?”
Pa je že skorajda na robu solz (opomba: zares lepa) črnolaska mukoma izdavila: “Saj veste, da sem imela dva fanta, resni zvezi … Z Romanom imava tudi Marušo, ki je moj srček (pojasnilo prvo: njena 6-letna prekrasna hčerka), pa je kljub temu vse razpadlo … ”
“Saj me zdaj fantje, predvsem sodelavci – ker ven iz domače hiše ne hodim kaj pogosto – (pojasnilo drugo: Natalija v službi obračunava plače skorajda 300 moškim), še kar vabijo ven, samo mene je sedaj nekako strah, da bo šlo spet vse skupaj v ‘maloro’ … ”
“Da se spet ne bo dobro izteklo, tako da … pač zavračam moška povabila. Pa tudi pri 33-ih še stanujem pri starših, po ločitvi je bila to zame najboljša rešitev, pa me je tega tudi malo sram … No, saj mogoče pa bom nekoč šla v kino s kakšnim lepotcem, če se bo le prikazal od kod,” je skušala “na smešno” svojo zgodbo “potegniti” – očitno – zagrenjena Natalija.
Še nekaj dni sem potem razmišljala o Nataliji. Tudi o drugih ženskah, ki jih morebiti mučijo podobne težave. Negotovost, pomanjkanje samozavesti in še kakšna malenkost za povrh. In sem vzela knjige in revije v roke, sedla za računalnik ter “na mah” napisala nekaj odstavkov.
Preberi nadaljevanje … 2. del: Napotki za uspeh!
