Velikokrat iščemo odgovore zunaj sebe. V nasvetih, zgodbah drugih in idealih, ki jih ponuja svet okoli nas. A v resnici se največ lepih misli rodi prav iz tišine, iz trenutkov, ko se ustavimo in si priznamo, kaj si v resnici želimo.
Ne popolnosti, ne dramatičnih preobratov, ampak občutka bližine, ki pomirja. Za samske so takšni trenutki še posebej dragoceni. Ne zato, ker bi bilo z njimi karkoli narobe, ampak ker znajo zelo jasno začutiti razliko med površnim stikom in pravo toplino.
Lepe misli niso pobeg od resničnosti, ampak opomnik, da so iskreni odnosi še vedno mogoči in da se vse začne pri tem, da si dovolimo verjeti vanje.
Ko si v resnici želimo bližine
Veliko časa govorimo o ljubezni, odnosih in iskanju prave osebe. A če smo iskreni, si v resnici pogosto ne želimo zapletenih zgodb ali velikih obljub. Želimo si občutka, da smo ob nekom lahko mirni. Da ni treba razlagati, dokazovati ali se truditi biti nekaj več, kot smo.
Za samske je ta občutek še posebej pomemben. Ne zato, ker bi jim nekaj manjkalo, ampak zato, ker so pogosto zelo jasno v stiku s tem, česa si ne želijo več. Površnih odnosov, praznih pogovorov in bližine brez topline.
Zakaj nekateri stiki ostanejo prazni?
Danes smo nenehno v stiku z ljudmi. Pogovarjamo se, pišemo, se srečujemo. Pa vendar se lahko zgodi, da se kljub temu počutimo osamljene. Ne zato, ker ne bi imeli družbe, ampak ker v teh stikih ni prave povezanosti.
Pogovor brez poslušanja, bližina brez prisotnosti in odnosi brez občutka varnosti ustvarjajo tiho praznino. Takrat začnemo razumeti, da količina ljudi okoli nas ne pomeni nujno topline. In da prava bližina ni samoumevna.
Toplina, ki je ni treba razlagati
Prava bližina se ne zgodi takrat, ko se nekdo posebej trudi. Zgodi se, ko se ob nekom lahko sprostimo. Ko ni treba izbirati besed, paziti na vtis ali ugibati, kaj si drugi misli. Takšna toplina ni glasna.
Ne pride z velikimi gestami, ampak z občutkom, da smo sprejeti. Da ni treba ničesar dokazovati. Da smo lahko to, kar smo, brez strahu, da bomo zaradi tega manj vredni.
Kaj si v resnici želimo v odnosih
Večina samskih si ne želi popolnega partnerja. Želijo si nekoga, ob katerem se lahko ustavijo. Nekoga, ob katerem ni treba hiteti, tekmovati ali se nenehno prilagajati. Želijo si odnosa, ki ne izčrpava, ampak pomirja. Kjer bližina ne pritiska, ampak greje. In kjer se občutek domačnosti pojavi prej kot dvomi.
Majhen opomnik za danes: Morda te ta zapis spomni, da si v resnici ne želiš več zapletenosti. Morda te spomni na nekoga, ob katerem se nekoč počutiš varno, sprejeto, domače. Ali pa na to, kakšnega odnosa si želiš v prihodnje. Kakorkoli že – to ni preveč. To je čisto človeško. In vredno iskanja “tiste” prave osebe. 💛
