Nobena skrivnost ni, da ima naš odnos s partnerjem velik vpliv tako na naše mentalno ravnovesje, kot tudi na naš (generalni) občutek zadovoljstva z našim življenjem. Ves čas moramo torej skrbeti, da nas odnos izpolnjuje.
„Domači“ smeh, in s tem povezano dobro razpoloženje, je tisto, kar partnerski odnos nujno potrebuje.
Večina ljudi se intuitivno zaveda, da je dober odnos s partnerjem zelo pomemben. Ni pomembno, kolikokrat so se v življenju že zmotili in ne nazadnje tudi trpeli v ljubezni, še vedno upajo in se zavedajo pomena optimizma za življenje in odnose v prihodnje. Ni naključje, da so police v knjigarnah polne različnih nasvetov o tem, kako doseči res dober odnos v življenju.
A navkljub obilju različnih nasvetov, študij in analiz, obstaja vsaj en vidik, ki si ga kljub vsemu prav vsi želimo več v življenju. Gre za smeh.
Precej kruto dejstvo je, da se večina parov smeji predvsem ob gledanju humornih TV nanizank, filmov in zabavnih pogovornih oddaj, precej manj pa drug z drugim. Smeh in veselje tako v odnosu ne izhajata več iz razmerja, temveč iz zunanjih stimulansov. Ob tem pa je še pomembneje, da partnerja v odnosu ne gojita kulture smejanja.
Prav „domači“ smeh, in s tem povezano dobro razpoloženje, je tisto, kar partnerski odnos nujno potrebuje. Gre namreč tudi za socialni signal. Smeh ljudi povezuje, tudi če gre zgolj samo za dva udeležena. Možgani se s pomočjo smeha medsebojno usklajujejo.
Naravno želimo tako doseči, da bi se z ljudmi lahko čustveno močneje medsebojno povezali. Slednje potrjujejo zanimive ugotovitve strokovnjaka na področju nevroznanosti, dr. Robert-a Provine-a, ki jih je objavil tudi v svoji knjigi „Laughter: A Scientific Investigation“ (Penguin Books, 2001) in so dostopne vsakomur.
Smeh vzpostavlja (ali ohranja) pozitivno čustveno vzdušje in občutek povezanosti med ljudmi. Ti ljudje dobesedno uživajo v medsebojni družbi. Omenjeni dr. Provine je ob tem tudi ugotovil, da se tisti, ki govori, veliko bolj smeji kot tisti, ki posluša. Ugotavlja namreč, da ljudi v smeh ne spravljajo nekakšni veliki komični presežki (nekakšen stalni stand-up), temveč je glavnina smeha vpletena v sprotne pogovore. Iz tega sledi zanimiv sklep, da smeh ni posledica zgolj humorja, temveč (predvsem) odnosov med ljudmi.
Smeh povezuje in osrečuje. S smehom bo partnerski odnos trdnejši!
Smeh torej povezuje. Moški imamo radi dekleta, ki se nam iskreno smejijo. Dekleta imajo rada moške, ki jih nasmejijo. Pravzaprav je to eden od odločilnih dejavnikov, ali se bo moški tesneje povezal z dekletom ali ne. Če se dekle namreč ne smeji njegovim šalam in dovtipom, se bo on nekaj časa trudil, slej ko prej pa bo sledilo spoznanje, da je lovljenje njene pozornosti zanj preveč naporno in mogoče celo nekaj, česar ne bo mogel nikoli doseči.
Eden najstarejših načinov, kako človeku izvabiti nasmešek, je žgečkanje. Ste vedeli, da sebe ne morete požgečkati?
Druge včasih žgečkamo zato, da bi se vsi skupaj smejali, včasih pa zato, da bi tudi drugi žgečkali nas. Ob tem pa je še posebej zanimivo, da prav z žgečkanjem drugim pokažemo svojo naklonjenost do njih. Zanimivo, da starejši smo, bolj si želimo žgečkanja zgolj s pripadniki nasprotnega spola.
Žgečkanje je nekakšen izvorni način igre, s pomočjo katere izzovemo vzajemno dogajanje in pozitivno vzdušje. Če to povežemo z intimnimi odnosi med partnerjema ugotovimo, da gre za pravzaprav za osnovni ritem vseh zdravih razmerij.
Žal pa žgečkanje (nagajanje) med partnerjema, dramatično začne upadati v srednjih letih. Ljudje se začnejo „taktilno“ odtujevati. Povedano drugače, starejši smo v razmerju, vedno manj se dotikamo. Od tod tudi različni avtorji črpajo nasvete, da moramo v partnerskih odnosih čim dlje (po možnosti celo življenje) ohranjati medsebojno kulturo poljubljanja. Poljub je namreč ravno tako dotikanje, kot je tudi dotikanje z dlanmi.
Z leti je tako med partnerjema vedno manj žgečkanja, dotikanja in igre, ki bi spodbujala vzajemnost. Kljub temu, da so prav omenjene dejavnosti jedro naše čustvene navezanosti drug na drugega.
Torej, naslednjič, ko se bosta s partnerjem ali partnerico sporekla, ne odidite iz sobe in ne zaloputnite vrat za seboj. Stopite k njej in jo požgečkajte. Saj veste kje: nad boki po rebrih, po podplatih, po dlaneh, pod pazduho … kjerkoli jo žgečka.
Težave zato res ne bodo izginile. Vzpostavili pa boste popolnoma novo raven, kjer jih boste kasneje lažje razrešili.
Srečno!
