Spletno spoznavanje nam daje veliko možnosti, a hkrati ustvarja tudi pritisk, da moramo biti vedno prisotni in odzivni.
Velikokrat čutimo, da moramo odgovoriti takoj, še preden imamo pravo voljo ali misel, ki bi jo radi delili. To pa pogosto vodi v sporočila brez vsebine, v prazne besede, ki ne odražajo naše energije. Čeprav se zdi, da je bolje nekaj napisati kot nič, je resnica drugačna – včasih je tišina veliko boljša izbira. Tišina ni sovražnik spoznavanja, ampak je lahko celo naš zaveznik.
Če si vzamemo trenutek, da zadihamo, se spočijemo in znova zberemo svoje misli, sogovorniku pokažemo več spoštovanja kot z odgovorom, ki ne nosi topline. Tako ustvarimo prostor, da naslednji pogovor steče bolj naravno, iskreno in sproščeno. S tem ohranjamo dobro energijo in dajemo občutek, da znamo poslušati sebe ter druge.
Ko je sporočilo napisano iz utrujenosti
Če smo po dolgem dnevu izčrpani in zaspani, je naš ton povsem drugačen kot takrat, ko smo polni energije. Sporočilo, napisano v naglici ali s težkimi očmi, hitro izpade hladno ali nezainteresirano. Takšna komunikacija lahko ustvari napačen vtis in zmanjša željo po nadaljnjem pogovoru, čeprav smo v resnici prijazni in zanimivi.
Prav zato je bolje počakati, da se počutimo spočite in pripravljene na pogovor. Ko odgovorimo v boljšem razpoloženju, v sporočilo naravno vnesemo humor, toplino in sproščenost. To bo sogovornik začutil in pogovor se bo razvil v pravo smer.
➤ 4 poteze, s katerimi prepričaš sogovornika že v klepetu
Ko nimamo ničesar pametnega za povedati
Vsak pogovor ima trenutke, ko zmanjka teme ali ko ne vemo, kaj bi dodali. Takrat nas hitro premami, da bi nekaj napisali zgolj zato, da se ne bi zdelo, da smo tiho. A takšna prazna sporočila pogosto ustvarijo občutek, da smo brez zanimanja ali da odgovarjamo zgolj iz vljudnosti. To lahko zamegli resnično povezavo.
V resnici je bolje narediti kratek premor in se oglasiti šele, ko imamo iskreno misel. Pavza ustvari prostor, da se pogovor znova prižge in dobi novo svežino. Naslednje sporočilo bo bolj naravno in vsebinsko bogatejše. S tem pokažemo, da si želimo kakovostne komunikacije, ne zgolj izmenjave besed.
Ko je tišina znak spoštovanja
Tišina je lahko tudi znak spoštovanja. Če sogovornik postavi vprašanje, ki zahteva razmislek, je veliko bolje, da si vzamemo čas za premislek, kot pa da hitro napišemo nekaj površnega. Odgovor, ki pride po premoru, ima večjo težo, saj pokaže, da smo osebo vzeli resno in smo o njej zares razmišljali.
Tak pristop ustvari občutek, da nas sogovornik zanima in da ga jemljemo resno. V digitalnem svetu, kjer se vse dogaja hitro, je občutek, da si nekdo vzame čas, izjemno dragocen. To poveča spoštovanje in hkrati daje večjo vrednost vsaki nadaljnji izmenjavi.
Ko je predolga tišina napačno razumljena
Čeprav je tišina včasih dobrodošla, je pomembno, da ne traja predolgo. Če nekdo predolgo čaka na odgovor, se hitro vpraša, ali smo sploh zainteresirani. Dolga odsotnost odziva lahko ustvari dvom in občutek, da ne vlagamo truda. S tem nehote oddajamo sporočilo, ki ne odraža naših resničnih namenov.
Najbolje je, da poiščemo ravnotežje. Če potrebujemo čas, to lahko na kratko sporočimo in povemo, da smo zadržani, utrujeni ter da se slišimo jutri. Takšna iskrenost je bolje sprejeta in prepreči napačne predstave. S tem ohranimo zaupanje in sogovornik razume, da je tišina trenutna, ne pa trajna.
Kako negovati ravnotežje med klepetom in tišino
Najboljši pogovori se ne zgodijo zato, ker ves čas tipkamo, temveč zato, ker vemo, kdaj je pravi trenutek za deljenje misli. Ravnotežje med sporočili in kratkimi premori ustvari naraven ritem. Takšen tok pogovora je prijeten in daje občutek, da smo iskreno prisotni.
Tišina ni konec, temveč del procesa. Z njo damo prostor za misli in občutke, ki pogovor naredijo bogatejši. Ko se znamo oglasiti ob pravem času in obenem spoštovati trenutke tišine, ustvarimo stik, ki je bolj resničen, topel in trajen.
