Ko se znajdemo na zmenku ali v prvem sproščenem pogovoru z novo osebo, pogosto ne poslušamo samo besed. Naše telo zaznava ton glasu, izraz obraza, položaj rok, gibanje nog.
Vse to so signali, ki pogosto povedo več kot stavki. A prav tu se marsikdo ujame. V dvom, napačno razlago ali prehiter sklep. Veliko povezav se prekine, še preden se zares začnejo, ker eden od sogovornikov ni prepoznal sporočil, ki so bila poslana brez besed. Morda je oseba ravno obratno, s telesom nakazovala zanimanje, a je bila zadržana v besedah. Včasih manjkajo le prave informacije, razumevanje ozadja teh odzivov.
Oči govorijo prej kot usta
Pogled je eno najmočnejših orodij neverbalne komunikacije. Pove več kot dolga razlaga. Ko nas nekdo gleda naravnost, a ne vsiljivo, gre pogosto za znak pristne prisotnosti in zanimanja. Po drugi strani pa lahko daljši pogled vstran, hitro gibanje oči ali uhajanje pogleda pomenijo nelagodje, dvom ali nezavedno umikanje.
Naši možgani zaznavajo pogled kot informacijo o varnosti. Če nas nekdo gleda umirjeno, čutimo, da nas sliši in spoštuje. V trenutku, ko se pogled zmehča in nežno zadrži, imamo pred sabo nekoga, ki želi več kot površinski stik. Takrat je pametno opazovati tudi, kaj delajo njegove ali njene roke.
Roke razkrijejo čustveno stanje
V času pogovora roke nikoli ne mirujejo povsem brez pomena. Ko oseba drži dlani odprte in obrnjene navzgor, s tem nezavedno sporoča odprtost. Premikanje prstov, božanje stegna ali dotikanje ustnic pogosto nakazuje na notranjo napetost ali potrebo po bližini. Prekrižane roke pred telesom niso nujno znak nezanimanja, temveč lahko kažejo na potrebo po občutku varnosti.
Dotik obraza med poslušanjem je lahko znak notranjega procesa. Oseba prebavlja informacijo ali išče način, kako nekaj ubesediti. Takrat se splača počakati in ji dati prostor. Prekinjanje v tem trenutku bi bilo podobno kot ugašanje filma pred vrhuncem.
➤ 5 znakov, da verjetno nista za skupaj
Telo ima svoj ritem – ujemanje ali neskladje
Če želimo razumeti sogovornika, opazujmo, kako se njegovo telo postavlja v prostor. Je obrnjeno proti nam? So noge usmerjene proč? Se telo nagne bližje, ko govorimo? To so drobne, a zgovorne geste. Ko je telo obrnjeno k nam in se občasno premika v našo smer, gre običajno za nezavedno zanimanje. Neskladje med telesom in besedami je opozorilni znak.
Če oseba pravi, da ji je prijetno, a hkrati drži torbico tesno ob sebi in noge že kažejo proti izhodu, je morda v mislih že drugje. Pozitivno pa je, ko opazimo spontano usklajevanje gibov, ko sogovornik začne uporabljati podobne kretnje, podobno sedi ali se premika z enakim ritmom. To pomeni sinhronizacijo, kar je eden prvih znakov povezovanja.
Mikroizrazi razkrijejo več, kot si priznamo
Mikroizrazi so hitri, skoraj nevidni gibi obraza, ki trajajo manj kot sekundo. Nastanejo še preden se možgani odločijo, kaj bodo “dovolili” pokazati. Ko nekdo dvigne obrvi ob našem komentarju, čeprav se potem nasmehne, je to lahko znak presenečenja, nesoglasja ali notranjega odziva, ki ni skladen z njegovimi besedami.
Pozitivni mikroizrazi vključujejo rahel nasmeh, ki seže do oči, sproščenost v kotičkih ustnic in mehkejšo napetost v licih. Negativni pa zajemajo stisnjene ustnice, rahlo dvignjeno zgornjo ustnico ali mrščenje, ki pride in gre brez pojasnila. Telo ne zna lagati. Srce pogosto govori najprej z mimiko.
Tišina je včasih najbolj glasno sporočilo
Veliko ljudi se boji tišine. Na zmenku jo poskušajo takoj zapolniti. A tišina nosi pomen. Če ob tišini ni nelagodja, gre za znak, da je prisotna sproščenost. Ko pa obmolkneta oba in hkrati pogledata stran, nekaj v zraku šepeta, da stik ni pristen. Tišina je tudi priložnost za preverjanje: kako nekdo reagira, ko se nič ne dogaja?
Če se v trenutkih tišine pojavi nasmeh ali pogled, ki želi ostati, smo na dobri poti. V tisti tišini je lahko več privlačnosti kot v stotih besedah. A pozor, če nekdo nenehno tišči pijačo k ustom, spreminja položaj ali išče izgovore za krajše odgovore, potem ni prisoten v pogovoru. Telo je tam, misli pa verjetno že na poti drugam.
